4. člen

1. Ne glede na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Turčije, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Litve, Estonije, Latvije, Romunije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji, presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.” 3. 12. člen se nadomesti z: 1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v eni od pogodbenic izpolnjeni neprekinjeno. 2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena se blago s poreklom, izvoženo iz ene od pogodbenic v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže: (a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in (b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju. 3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena zunaj ene od pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in nato ponovno uvoženih tja, pod pogojem, da: (a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od pogodbenic ali so bili pred izvozom obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu, in (b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da: i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj ene od pogodbenic ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene končnega izdelka franko tovarna, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom. 4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj ene od pogodbenic. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj ene od pogodbenic z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka. 5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenic, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov. 6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena. 7. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje harmoniziranega sistema. 8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj ene od pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.” 4. V 13., 14., 15., 17., 21., 27., 30. in 32. členu se besedilo “omenjeno v 4. členu” nadomesti z “omenjeno v 3. in 4. členu”. 5. V 21. in 26. členu se beseda “ekujev” nadomesti z “evrov”. 6. V zadnjem pododstavku šestega odstavka 15. člena se datum “31. december 1998” nadomesti z “31. december 2000”. 7. V 26. členu se sklicevanje na “CN23” nadomesti s “CN22/CN23”. 8. 30. člen se nadomesti z: 1. Zneske v valuti države izvoznice, ki so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici. 2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država uradno sporočila. 3. Zneski, ki se uporabljajo v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, v valuti te države po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1999. 4. Skupni odbor na zahtevo ene od pogodbenic pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenic. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski v domačih valutah, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali in poleg tega upošteva zaželeno ohranjanje dejanskih učinkov teh omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.” 9. V Prilogi I, opomba 5.2, se vstavi “– prevodni filamenti” med “– umetni filamenti” in “– sintetična rezana vlakna iz polipropilena”. 10. V Prilogi I, opomba 5.2, se peti primer (“Taftana preproga,… pogoj glede teže.”) črta. 11. V Prilogi II se vpis za tarifno številko 1904 HS nadomesti z: 12. V Prilogi II se med pravili za tarifni številki 2202 in 2208 HS vstavi naslednje pravilo: 13. V Prilogi II se pravilo za 57. poglavje nadomesti z: 14. V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7006 HS nadomesti z: 15. V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7601 HS nadomesti z: 16. V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 8401 HS nadomesti z: 17. Med vpisa za tarifni številki 9606 in 9612 HS se vstavi: 18. Za Prilogo IV se doda: text="1. poglavje 2. poglavje 3. poglavje 0401 do 0402 ex 0403 – Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil 0404 do 0410 0504 0511 6. poglavje 0701 do 0709 ex 0710 - Vrtnine, razen sladke koruze iz tarifne številke 0710 40 00 (nekuhane ali kuhane v pari ali vreli vodi), zamrznjene ex 0711 – Vrtnine, razen sladke koruze iz tarifne številke 0711 90 30, začasno konzervirane (na primer: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo uporabo 0712 do 0714 8. poglavje ex 9. poglavje – Kava, čaj in začimbe, razen čaja mate iz tarifne številke 0903 10. poglavje 11. poglavje 12. poglavje ex 1302 – Pektinske snovi, pektinati in pektati 1501 do 1514 ex 1515 – Druge rastlinske masti in olja, nehlapni (brez jojoba olja in njegovih frakcij) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani ex 1516 – Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani, razen hidrogenskega ricinusovega olja, znanega kot ‘opalni vosek’ ex 1517 in ex 1518 – Margarine, nadomestki svinjske masti in druge pripravljene užitne maščobe ex 1522 – Ostanki predelave maščob ali živalskih in rastlinskih voskov, razen degrasa (strojarska maščoba) 16. poglavje 1701 ex 1702 – Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi brez dodatkov za aromatiziranje ali barvil; umetni med in mešanice umetnega ali naravnega medu; karamelni sladkor, razen tistega iz tarifnih številk 1702 11 00, 1702 30 51, 1702 30 59, 1702 50 00 in 1702 90 10 1703 1801 in 1802 ex 1902 – Testenine, polnjene, ki vsebujejo več kot 20 mas.% rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, klobas in podobnega ali mesa in drobovine vseh vrst, vključno z maščobami kakršne koli vrste ex 2001 – Kumare in kumarice, čebula, močno začinjeni mango, plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta, gobe in olive, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini 2002 in 2003 ex 2004 – Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen izdelkov iz tarifne številke 2006, razen krompirja v obliki moke, zdroba ali kosmičev, in sladke koruze ex 2005 – Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen izdelkov iz tarifne številke 2006, razen krompirja v obliki moke, zdroba ali kosmičev, in sladke koruze 2006 in 2007 ex 2008 – Sadje, orehi in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, razen kikirikijevega masla, palmovih jeder, koruze, jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin, ki vsebujejo 5 mas.% ali več škroba, listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin 2009 ex 2106 – Aromatizirani in obarvani sladkor, sirupi 2204 2206 ex 2207 – Nedenaturirani etanol z vsebnostjo alkohola 80 vol.% ali več, pridobljen iz kmetijskih pridelkov, navedenih v tem seznamu ex 2208 – Nedenaturirani etanol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol.%, pridobljen iz kmetijskih pridelkov, navedenih v tem seznamu 2209 23. poglavje 2401 4501 5301 in 5302 “"