5. člen BDKIDO
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. Za namene te konvencije izraz “stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja. 2. Izraz “stalna poslovna enota“ še posebej vključuje: a) sedež uprave, b) podružnico, c) pisarno, d) tovarno, e) delavnico in f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali katerikoli drug kraj pridobivanja naravnih virov. 3. Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev. 4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota“ ne vključuje: a) uporabe prostorov samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave dobrin ali blaga, ki pripada podjetju; b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave; c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen predelave s strani drugega podjetja; d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen nakupa dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranja informacij za podjetje; e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen opravljanja katerekoli druge dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave za podjetje; f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a) do e), pod pogojem, da je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave. 5. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s katerimikoli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če so dejavnosti take osebe omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja. 6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali kateregakoli drugega zastopnika z neodvisnim stutusom, pod pogojem, da te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. 7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
- UPRS sodba U 1368/2008Upravno sodišče RS · 2009
Tožeča stranka ima sicer prav, ko v tožbi navaja, da so v RS izplačane dividende med družbami rezidentkami izvzete iz davčne osnove po četrtem in petem odstavku 32. člena ZDDPO, s čimer pride do različne obravnave prejemnikov dividend iz tujine glede na prejemnike dividend od izplačevalcev v RS. Vendar pa iz jezikovne razlage četrtega in petega odstavka 32. člena ZDDPO jasno izhaja, da se izvzem davčnega odtegljaja nanaša zgolj na t.i. notranja razmerja. Tudi teleološka razlaga privede do istega zaključka. Smisel izvzema med družbami rezidentkami je v tem, da se odpravi "notranja" ekonomska dvojna obdavčitev, kadar so prejemniki dividend pravne osebe. V strokovni literaturi se sicer navaja, da se vprašanje ekonomske dvojne obdavčitve izjemoma lahko rešuje tudi z mednarodno pogodbo (Komentar vzorčne konvencije OECD, leto 2008, 50. točka komentarja k 10. členu vzorčne konvencije), do česar pa v danem primeru ni prišlo
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 2. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 1368/2008Upravno sodišče RS · 17. 2. 2009
Tožeča stranka ima sicer prav, ko v tožbi navaja, da so v RS izplačane dividende med družbami rezidentkami izvzete iz davčne osnove po četrtem in petem odstavku 32. člena ZDDPO, s čimer pride do različne obravnave prejemnikov dividend iz tujine glede na prejemnike dividend od izplačevalcev v RS. Vendar pa iz jezikovne razlage četrtega in petega odstavka 32. člena ZDDPO jasno izhaja, da se izvzem davčnega odtegljaja nanaša zgolj na t.i. notranja razmerja. Tudi teleološka razlaga privede do istega zaključka. Smisel izvzema med družbami rezidentkami je v tem, da se odpravi "notranja" ekonomska dvojna obdavčitev, kadar so prejemniki dividend pravne osebe. V strokovni literaturi se sicer navaja, da se vprašanje ekonomske dvojne obdavčitve izjemoma lahko rešuje tudi z mednarodno pogodbo (Komentar vzorčne konvencije OECD, leto 2008, 50. točka komentarja k 10. členu vzorčne konvencije), do česar pa v danem primeru ni prišlo