Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Koper sprejme ureditveni načrt za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt).

Ureditveni načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d.o.o. pod številko J-2/00 v oktobru 2002. Ureditveni načrt vsebuje pisni del in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na vodnogospodarsko in krajinsko urejanje, na namembnost in velikost objektov in površin ter na sanacijske posege v območju naravnega rezervata. Pisni del obsega obrazložitev, ki vsebuje:

-        predstavitev območja urejanja in območij potrebnih ureditev zunaj ureditvenega načrta,

-        opis posameznih prostorskih ureditev ter objektov in urbane opreme,

-        opis vodnogospodarskih ureditev in ureditev v zvezi z deponiranjem sedimenta iz lagune,

-        opis prometne infrastrukture,

-        opis rešitev komunalne infrastrukture,

-        opis prostorskih ureditev po posameznih področjih,

-        faze izvajanja,

-        oceno stroškov,

-        seznam parcel v območju ureditvenega načrta s podatki o lastništvu,

-        tehnične elemente za zakoličbo,

-        mnenja in soglasja pristojnih organov in organizacij. Grafični del obsega:

-        izsek iz republiških planskih aktov,

-        izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana MO Koper,

-        geodetski načrt z mejo območja urejanja M 1:5000,

-        digitalni katastrski načrt z vrisom meje območja urejanja M 1:2500,

-        potrjeno katastrsko situacijo z vrisom meje območja urejanja (10 listov) M 1: 1000 in 1:2000,

-        vodnogospodarske ureditve na širšem območju urejanja M 1:5000,

-        ureditveno situacijo M 1:2500,

-        ureditvena situacija s prikazom predvidenih habitatnih tipov M 1:2500,

-        zbirna situacija komunalnih vodov in naprav M 1:2500,

-        prikazi navezave informacijskega centra na cestno omrežje v ustreznih merilih,

-        ureditveno situacijo Bertoške bonifike M 1:1000,

-        značilne prereze Bertoške bonifike M 1:200,

-        prečne prereze območja na stiku s predvideno ankaransko vpadnico M 1:200,

-        prečne prereze območja na stiku s predvideno bertoško vpadnico M 1:200,

-        načrt gradbenih parcel in tehnične elemente za zakoličbo M 1:2500.

Območje urejanja obsega površine naravnega rezervata, ki so določene z zakonom o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98), in površine, ki jih je treba vključiti v ureditveni načrt zaradi vodnogospodarskih ureditev (izlivni del Badaševice), ter močvirne površine na Bertoški bonifiki. V območje urejanja z ureditvenim načrtom so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami: a)     zemljišča oziroma deli zemljišč na območju naravnega rezervata: 3870/1, 3870/3, 3870/4, 671/1, 671/2, 670, del 6325, 668/3, 680/2, 668/2, 668/4, 668/1, 681/2, 667, 5577/3, 5577/4, 5577/6, 666, 665, 606, 657/2, 605/3, 605/2, 605/2, 605/1, 656/6, 656/5, 656/4, 656/3, 654/2, 654/3, 5974/4, 653, del 652, 607/2, 604/1, 604/2, 603/1, 5974/5, 5974/7, 5865/2, 5843/1, 5843/2, 5844/2, 5842/2, 5842/3, 5842/3, 5842/4, 5845/2, 5974/4, 5864, 5863, 5862, 5861, 5860, 5859, 5857, 5858, 5856/2, 5856/1, 5855/2, 5854, 5844/1, 5845/1, 5846, 5848, 5847, 5853, 5852, 5851, 5850, 5849, 5982/1, 5982/3, 6032/3, 6032/1, 6062/2, 6034/2, 6034/4, del 6357 (pot), del 6327, 3886/5, 5577/1, 5855/1, del 647/2, 3883/3, 5974/6, 647/2, vse k.o. Bertoki in 1569/34, 1569/36, 1569/37, 1569/38, 1569/39, 1569/40, del 1569/41, del 1569/43, 1570/1, 1570/12, 1562, 1464 in del 1570/13, vse k.o. Koper, b)     zemljišča oziroma deli zemljišč na Bertoški bonifiki: 5838, del 5841/9, 5841/8, 5841/7, del 5841/11, 5841/5, del 5841/6, del 5841/4, del 5841/1, 6034/5, 5981/2 in del 6062/3, vse k.o. Bertoki, c)     zemljišča oziroma deli zemljišč pri izlivu Badaševice: del 1462/1, del 1548/2, del 1464/5, del 1549/6 in del 1556/3, vse k.o. Koper, in del 5582/1 (Badaševica), 3882/1, 3883/2, del 388/3, 3884/1, 3884/2, 3883/2, 3884/8 in 3885/1, vse k.o. Bertoki. Obodna parcelacija: Meja območja ureditvenega načrta poteka po mejah zemljišč oziroma prek zemljišč s parcelnimi številkami: na robu ankaranske vpadnice poteka najprej proti zahodu in prečka parceli 1547/1 in 1462/1, gre po robu parcele 1548/2 in prečka parceli 1556/3 in 1464/5, se obrne proti JV in prečka parcelo 1549/6 in Badaševico (5582/1) ter zatem teče proti vzhodu in prečka parceli 3885/1, 3884/1, se obrne proti jugu in prečka 3883/3 ter gre po zahodnem robu parcele 1570/12. Zatem se obrne proti vzhodu in teče prek parcel 1570/1 in 6325, se obrne proti zahodu in teče po severnem robu parcel 3886/5 in 3882/1, gre zatem proti jugu do hitre ceste in poteka po robu parcele 3870/1, prek parcele 6327 proti vzhodu, kjer poteka po robu parcele 681/2 in prek parcel 5577/4, 657/2, 656/6, 656/4, 654/2, 652, 647/2 in 5974/7. Tu se obrne proti severu in poteka prek parcel 6357, 5865/2, 5982/3, 6032/3, 5842/2, 5842/4, 5842/3, 5981/2, 5841/1, 5841/4, 5841/11, 5841/6, 5841/9, 5838 in 6034/5 ter 6062/3 in poteka proti zahodu, prečka 1569/43 in se obrne proti jugozahodu ter poteka vzdolž trase ankaranske vpadnice prek parcel 1569/41, 1569/36 in 1570/13 ter 1570/12, kjer se združi z začetno točko.

Za uresničevanje ureditev, načrtovanih s tem ureditvenim načrtom, bodo zunaj območja ureditvenega načrta potrebne ureditve deponije sedimenta, vodnogospodarske ureditve ter priključevanje na infrastrukturna omrežja, kar se bo izvajalo na podlagi dovoljenj za posege v prostor, izdanih na podlagi veljavnih prostorskih aktov Mestne občine Koper. Odlaganje sedimenta se izvede na območju koprskega tovornega pristanišča, na zemljiščih s parcelnimi številkami: 355/1, 356, 359/1, 359/2, 686, 688/1, 689, 690, 693, 701, 704, 707, 824, 825, 826, 829, 830, 850/1, 851, 852, 853, 854, 855, 856, 857, 858, 859, 860, 861, 862, 863, 864, 865, 866, 867, 868/1, 877/1, 877/5, 877/9, 878/2, 878/5, 879, 880/5, 881/1, 882/1, in 883, vse k.o. Ankaran. Odlaganje refula na teh zemljiščih se bo izvajalo v skladu z določili Prostorskih ureditvenih pogojev za območje trgovskega pristanišča v Kopru (»PUP Luka«, Uradne objave, št. 45/98 in 20/01). Za potrebe odstranjevanja sedimenta se postavi cevovod od lagune, vzdolž obstoječega jarka do deponije za sediment. Štirimetrski koridor poteka prek zemljišč s parcelnimi številkami: 878/2, k.o. Ankaran in 6073/1 (Rižana), 6016, 5977/1, 5980/2, 5980/5, 5835/8, 5835/3, 5979/2, 5837/9, 5837/3, 5980/1, 5841/6, 5841/13, 5841/3, 5841/10 in 6033/1, vse k.o. Bertoki. Vodnogospodarske ureditve z vključenimi infrstrukturnimi objekti zunaj območja ureditvenega načrta bodo posegale v območja vodotokov Badaševica (stare struge in Semedelskega kanala) ter levega razbremenilnika Rižane – Ara in v obstoječi jarek za odvodnjo Bertoške bonifike. Za reguliranje dotoka morske vode v laguno se uredi zapornica na obstoječem morskem kanalu – povezavi lagune z morjem, za kar se zagotovi tudi dovod električne energije. Za priključevanje objektov na infrastrukturna in prometno omrežje bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami:

-        za priključitev na elektroenergetsko in TK omrežje: del 5842/2, 5842/1, 5977/2, 6015/3, 5976/3, 5831/6, 5831/1, vse k.o. Bertoki in 1569/42, 1569/1 in 1569/43, vse k.o. Koper,

-        za priključitev na kanalizacijo in vodovod: del 5842/2, k.o. Bertoki.

-        za priključitev na obstoječo cesto: parc. št. 6032/3, 5982/3, 6354 in 6357, vse k.o. Bertoki.

Območje urejanja je namenjeno ureditvi naravnega rezervata in v tem okviru tudi ureditvi vstopnih točk ter pešpoti, informacijskega centra in opazovalnic. Določila ureditvenega načrta postavljajo pogoje urejanja za:

-        izvajanje vodnogospodarskih ureditev in odstranjevanja sedimenta iz lagune,

-        ureditev novih in povečanje obstoječih biotopov na celotnem območju rezervata,

-        izgradnjo objektov in pripadajočih ureditev,

-        ureditev vstopov v območje rezervata in krožne ter drugih pešpoti v rezervatu,

-        izgradnjo pripadajočih infrastrukturnih naprav in objektov.

S tem ureditvenim načrtom se omogoči vzpostavitev ugodnih razmer za oblikovanje in delovanje naravnega rezervata, kar pomeni predvsem ohranitev značaja polslanega močvirja, njegovih ekoloških značilnosti in fizikalno-kemijskih parametrov vode. Naravni rezervat bo urejen tudi za potrebe obiskovalcev in bo funkcioniral kot zelena površina mesta Koper. V osrednjem delu zatoka se ohranja brakična laguna, na območju Bertoške bonifike pa se uredi sladkovodni del rezervata s programi, ki bodo služili ogledom in izobraževanju.

Laguna se ohranja kot vodna površina z bibavičnim nihanjem vodne gladine, ki prehaja v poloje, občasno poplavljena muljasto-peščena tla, porasla z rastlinskimi združbami, ki so prilagojene brakičnim (polslanim) razmeram. Vzdolž ankaranske vpadnice se na razdalji najmanj 15 m od meje ureditvenega načrta izvede jarek globine 1 m in širine do 5 m, s katerim bo preprečen dostop na poloje. Med obstoječimi ekstenzivnimi travišči in jarkom se izvede nasip višine do 80 cm. Obstoječi nasip med laguno in Bertoško bonifiko se ohranja in po potrebi sanira. Za nasipom se na Bertoški bonifiki uredijo sladkovodni biotopi na vodnih in močvirnih površinah. Na platoju, okoli 1 m dvignjenem nad travniškimi površinami, se uredijo glavni vhod v območje, informacijski center in hlev z oboro. Krožna učna pot ter druge ureditve za ogled različnih biotopov se uredijo na obrobju Bertoške bonifike. Na območju nasipa med Bertoško bonifiko in laguno se umesti osrednja opazovalnica. Jezerce med železniško progo in avtocesto se skupaj s trstišči ohranja. Na obstoječih in novih trstiščih je treba preprečiti zaraščanje trstičja z grmovjem.

Vstopanje v naravni rezervat je omejeno na pet vstopnih točk. Glavni vhod je na Bertoški bonifiki, po dostopni cesti, ki se odcepi z obstoječe asfaltne ceste. Ob dostopni cesti se postavijo pojasnjevalne table, z zasaditvami drevnine in drugimi ureditvami v parterju pa se glavni vhod v rezervat vizualno poudari oziroma ustrezno označi. Dostopna cesta vodi do parkirnih prostorov in do informacijskega centra ter ploščadi ob njem; tu se navezuje na krožno učno pot. Druga vstopna točka se uredi z mestne strani zatoka kot dostop z Ankaranske ceste v bližini izlivnega dela Badaševice, katere struga in obvodni prostor bosta zaradi predvidenih vodnogospodarskih ureditev preurejena. Ob tem vstopu bo postavljen manjši objekt. Tretja vstopna točka v rezervat se uredi s severne strani rezervata in se na območju med opazovalnico na polojih in morskim kanalom naveže na pešpot v rezervatu. Četrta in peta vstopna točka se uredita na južnem robu rezervata v okviru kolesarske steze. Oba vstopa se opremita z označevalnimi in pojasnjevalnimi tablami ter s konfini. Vstopni točki na severni strani rezervata se medsebojno povežeta s pešpotjo, ki vodi po obrobju ekstenzivnih travnikov zahodno od varovalnega jarka, in s katere bodo možni razgledi po laguni. 100 m pred vzhodno vstopno točko na severni strani rezervata se od te poti odcepi pešpot, ki vodi do manjše opazovalnice na obstoječem zemeljskem nasipu ob laguni. Pot mora biti pregledna in čimbolj vpeta v obstoječi teren, da se bodo z nje odpirali sekvenčni pogledi na laguno in poloje. Izvede se v pesku in se opremi z ustreznimi označbami ter pojasnjevalnimi tablami. Ob poti se uredijo manjša počivališča – opazovališča s parapeti iz lesa, trstičja ali drugih avtohtonih materialov ter s klopmi. Na mestih, kjer pot prečka jarke oziroma močvirne predele, se uredijo z ograjami zavarovane premostitve. Krožna učna pot se uredi na Bertoški bonifiki. Začetek in konec krožne učne poti sta ob informacijskem centru. Poteka po robu sladkovodnega dela naravnega rezervata, med trstičjem in prek travnikov, ter se približa brakični laguni oziroma nasipu med Bertoško bonifiko in laguno na zahodnem delu. Vzdolž krožne učne poti na notranji strani se na celotni dolžini uredi 150 cm ±10% visok nasip. Krožna učna pot se ureja kot enostavna, pregledna in čimbolj vpeta v obstoječi teren. Izvede se v pesku, prehodi prek vodnih kanalov oziroma močvirnih predelov pa se izvedejo z lesenimi mostički oziroma v materialu, ki bo oblikovno usklajen z arhitekturnimi objekti in drugimi zunanjimi ureditvami. Ob krožni učni poti se uredijo manjša opazovališča, opremljena s parapeti z linami za opazovanje in mlake za dvoživke in nevretenčarje. Krožna učna pot se opremi z ustreznimi označbami ter pojasnjevalnimi tablami in s klopmi. Vzdolž meje rezervata se ob hitri cesti Koper–Srmin uredi dvosmerna kolesarska steza, ki poteka prek rezervata; obe vstopni točki se ustrezno označita. Steza se izvede v pesku. Direktni dostopi do lagune se ne urejajo.

Površine v naravnem rezervatu, ki mejijo na predvideni ankaransko in bertoško vpadnico, bodo predstavljale stično območje med rezervatom in urbano strukturo mesta Koper, kjer se bodo v čim večji meri nevtralizirali negativni vplivi prometa in prisotnosti ljudi na razmere v rezervatu. Na teh površinah se zasadijo drevesa in grmovnice, ki predstavljajo fizično bariero in hkrati prostorsko označijo rezervat na robu mestnega jedra. Na površini južno od železniške proge se pri zasaditvi drevnine ohranjajo vizure na mesto Koper s hitre ceste Srmin–Koper. Zasaditev se izvede v naravnih, organskih vzorcih in sicer tako, da ne posega v obstoječo avtocestno strukturo ter tako, da ne poslabšuje obstoječe odvodnje cestnega telesa. Izbor drevesnih in grmovnih vrst se prilagaja lokalnim rastiščnim razmeram, predvsem tlom in primorski klimi in se omejuje na avtohtone drevesne vrste, ki prenašajo sol v tleh in v zraku. Ob železniški progi in pri železniški postaji ter pošti se ohranjajo obstoječe razmere. Pri zasaditvi drevnine se zagotovi 15-metrski odmik dreves od železniške proge. Območje izlivnega dela Badaševice in njenega obvodnega prostora se zameji z nadomestnim varovalnim nasipom, za njim pa se zasadijo drevje in grmovnice.

Oblikovanje ureditev na območju lagune je zasnovano na ohranjanju sedanjih organskih oblik polojev, ki jih je ustvarila voda in ki se v bibavičnem pasu spreminjajo. Oblikovanje predvidenih ureditev na Bertoški bonifiki sledi obstoječemu krajinskemu vzorcu. Z ureditvijo sladkovodnih površin in habitatov se tu ohrani obstoječa ortogonalna struktura kulturne krajine, ki se je oblikovala ob ureditvi odvodnjavanja vlažnih površin. V osrednjem delu tega dela rezervata se izvede rahljanje te geometrijske strukture ter postopno prehajanje v naravno, organsko zasnovano vodno in močvirno območje.

Na celotnem območju naravnega rezervata se bodo obdržali in povečali ali ponovno oziroma na novo vzpostavili habitatni tipi:

-        sladkovodno ali somorno trstičevje,

-        zaslajeno trstičevje s slanušami,

-        trstičevje na suhih tleh,

-        zmerno vlažna rahlo zaslajena ekstenzivna travišča Bertoške bonifike,

-        pionirska vegetacija slanuš enoletnic na poplavljenih mineralno revnih muljastih polojih,

-        polsuha slana muljasto-peščena tla, porasla s slanušami trajnicami,

-        trajna morska močvirja- obmorsko ločkovje,

-        slane luže z morsko rupijo,

-        slana ali polslana voda in poloji brez vegetacije,

-        toploljubna grmišča, bogata z lesnimi vrstami, na slanih tleh tudi s tamarisko,

-        sladkovodno močvirje s prevladujočim ločkovjem in manjšimi sladkovodnimi mlakami,

-        gozdič bele vrbe in drugi habitatni tipi po Programu varstva in razvoja naravnega razervata Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 31/99). V okviru vodnih površin se ohranijo oziroma ponovno vzpostavijo razmere za razvoj vodnega življa in sicer sladkovodnih, brakičnih in morskih vrst.

Informacijski center se načrtuje kot objekt urbane arhitekture, enostavnih, gladkih oblik, lahko z uporabo kovinske konstrukcije in zasteklitev ter z uporabo lokalnih materialov. Tlorisna velikost znaša 150 m 2; tloris je lahko členjen, etažna višina je P+1. Kota pritličja je 1,30 m nadmorske višine. Gradbena linija objekta informacijskega centra je od roba obstoječe asfaltne ceste oddaljena 60 m. Uredita se servisni vhod in vhod za obiskovalce. V objektu se uredijo servisni, vzdrževalni in upravni prostori za osebje rezervata in raziskovalce (prostori za 4 do 6 zaposlenih in dva raziskovalca): pisarne, skladišče, kuhinja, dormitorij, laboratorij, sanitarije za zaposlene in prostori za obiskovalce: recepcija, razstavno-informacijski prostor, razgledišče, prezentacijska dvorana, predavalnica, knjižnica, manjši prostor za gostinski lokal, trgovina in sanitarije za obiskovalce. Objekt mora biti zasnovan tako, da se bodo iz njega odpirali panoramski pogledi na rezervat. Ob informacijskem centru se v skladu z izbrano natečajno rešitvijo na vzhodni strani uredi ploščad za sedenje in zbiranje obiskovalcev. Izbor drevesnih in grmovnih vrst ob ploščadi se omejuje na avtohtone vrste drevnine. Na ploščadi se izvede javna razsvetljava z nizkimi, popolnoma zasenčenimi svetilkami z ravnim zapornim steklom. V okviru ureditve ploščadi se uredi prostor za ločeno zbiranje odpadkov. Vzhodno od informacijskega centra se ob dostopni cesti uredijo parkirišča za osebna vozila in avtobuse, tako da so ta vidno ločena od ploščadi s prostori za sedenje. V bližini informacijskega centra se postavi hlev z oboro. Oblikovanje objekta, materiali in konstrukcija se prilagodijo oblikovanju informacijskega centra. Objekt je pritličen, tlorisna velikost objekta z nadstrešnico znaša do 150 m 2. Kota pritličja je 1,20 m nadmorske višine. Vhod v objekt je ločen od krožne učne poti in namenjen le dostopu upravljavca. Obora se uredi na način, da bo mogoče opazovanje živali s krožne učne poti. Ob objektu se v okviru obore uredi kompostnik. Osrednja opazovalnica se postavi ob krožni učni poti na nasipu med laguno in Bertoško bonifiko. Objekt je troetažen. V pritličnem delu se zagotovi prehodnost objekta (pasaža z navezavo na krožno učno pot). Objekt mora biti zasnovan tako, da se bodo iz njega odpirali panoramski pogledi na brakični in sladkovodni del rezervata; kletni in deloma pritlični del mora biti vgrajen v nasip, tako da bo omogočeno tudi opazovanje podvodnega življa. Oblikovanje objekta, materiali in konstrukcija se prilagodijo oblikovanju informacijskega centra. Tlorisna velikost opazovalnice znaša do 100 m 2, tako da bo zagotovljena možnost hkratnega obiska do 30 obiskovalcev. Kota pritličja:+ 0,80 m nadmorske višine. Manjša opazovalnica se postavi na obstoječem zemeljskem nasipu ob laguni; izvede se v lesu ali prilagodi oblikovanju informacijskega centra kot dvoetažni objekt tlorisne dimenzije 15 m 2. Kota pritličja je 0,50 m nadmorske višine. Objekt ob vstopu v naravni rezervat z Ankaranske ceste je manjši, transparenten objekt, zasnovan kot del urbane opreme mesta Koper. Objekt je pritličen, tlorisne velikosti 15 m 2. Postavitev, dimenzije in oblikovanje objekta naj zagotavljajo prostorsko označitev vstopne točke na robu mestnega jedra, tako da bo imel objekt pomembno orientacijsko in simbolno vlogo. V objektu se uredijo pojasnjevalne table, zemljevidi. Kota pritličja je 1 m; objekt je od roba cestišča Ankaranske ceste oddaljen 10 m. Objekti ter vse pohodne površine in ureditve se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostop za invalide. Rešitve za oblikovanje informacijskega centra in hleva s parkirnimi in drugimi manipulacijskimi površinami, obeh opazovalnic, objekta ob zahodnem vstopu v rezervat z Ankaranske ceste in rešitve za oblikovanje opreme poti ter druge opreme (parapetov, ograj, mostičev in brvi, nosilne konstrukcije svetilk ter klopi) se pridobijo z javnim natečajem.

Za čas poletnih deficitov vode so predvidene rešitve za bogatenje sladke vode:

-        stalno prevajanje minimalnega pretoka Q = do 5 l/s prek kanala 22 ali direktno v Aro ob zagotavljanju biološkega minimuma v Rižani oziroma njenem razbremenilniku Ari,

-        prevajanje minimalnega pretoka iz Jezerca,

-        dovod delov visokih voda Badaševice (nad ekološko sprejemljivim pretokom in ob ustrezni kakovosti vode v Badaševici),

-        dotok padavinskih voda z Bertoške bonifike vzhodno od načrtovane bertoške vpadnice,

-        drugi viri. V okviru ureditve izlivnega dela Badaševice se izvede ureditev struge s spremembo profila in ureditvijo zvezne navezave na strugo refuliranega koridorja skozi laguno. V izlivnem delu se izvede ureditev nadomestnega varovalnega nasipa proti objektu pošte in ureditev trstične grede ob vstopnem delu v rezervat. Območje dela Bertoške bonifike se uredi kot sladkovodno močvirje oziroma kot polsuhi zadrževalnik, ki hkrati zagotavlja poplavno varnost za širše območje. Del obstoječega drenažnega sistema jarkov se uporabi kot namakalni sistem oziroma sistem za dovod vode in zamočvirjanje. Predvidena je postavitev kontrolnega preliva v strugo Are tik pod mestom glavnega prečnega kanala čez Bertoško bonifiko, katerega gladino je treba dvigniti od 30 do 40 cm. Dovod vode na Bertoško bonifiko se izvede prek betonskega prepusta z vtočnima glavama s poklopnim mehanizmom. Obstoječe depresije se poglobijo, izkopani material pa se uporabi za delno zasutje jarkov in za izgradnjo notranjih nasipov vzdolž krožne učne poti. Razlivanje vode po Bertoški bonifiki se izvede prek obstoječih in na novo izkopanih jarkov. Reguliranje gladin vode znotraj zadrževalnika je omogočeno prek lesenih kontrolnih prelivov in dodatnih nasipov. Za možnost kontrole vtoka in iztoka morske vode v laguno je na obstoječem morskem kanalu zunaj območja ureditvenega načrta potrebna izgradnja zaporničnega objekta z ustrezno hidromehansko opremo. Izgradnja zaporničnega objekta zunaj območja ureditvenega načrta je predvidena tudi na Badaševici. Za zagotavljanje vode za bogatenje Škocjanskega zatoka se zunaj območja urejanja zgradijo nove akumulacije, ki bodo zagotovile stalno prevajanje pretoka minimalno 10 l/s.

Iz lagune je treba odstraniti okoli 200.000 m 3 sedimenta. Deponiranje sedimenta se izvede izven meja tega ureditvenega načrta, na območju koprskega tovornega pristanišča, in sicer na Ankaranski bonifiki na območje kanalov 1, 1/A in 6 ter na območje kasete 5/A. Hkrati z odstranjevanjem sedimenta po glavni strugi poglabljanja se izvede tudi izkop mreže sekundarnih kanalov, material iz njih pa se uporabi za oblikovanje brežin, polojev in otočkov v laguni. Del sedimenta se deponira tudi na obrobnih plitvejših delih znotraj rezervata. Odstranitev sedimenta se izvede z odsesavanjem – refuliranjem po cevovodu, ki bo potekal od lagune proti severu vzdolž jarka za odvodnjo padavinskih voda z Bertoške bonifike do deponije za sediment. Potrebna je postavitev vmesnih črpalnih postaj. Postavitev cevovoda se uredi v štirimetrskem koridorju. Po končanem refuliranju se cevovod odstrani, na celotnem območju pa se vzpostavi prvotno stanje.

Dostopna cesta in parkirne površine: Dostopna cesta na območje rezervata se uredi v profilu, ki obsega vozišče, obojestranski zelenici, kolesarski stezi in pločnika ter se naveže na predvideno bertoško vpadnico. Do izgradnje predvidene bertoške vpadnice se navezuje na obstoječi kolovoz, ki se razširi na 5 m širine in utrdi, ter po njem na obstoječo cesto, ki se na priključku Bertoki naveže na hitro cesto. Za potrebe parkiranja vozil na območju ureditvenega načrta se izvede 40 parkirnih mest za osebna vozila, od teh 2 za invalide, in 3 parkirna mesta za avtobuse, ter prostor za kolesa in motorna kolesa. Odtok meteorne vode z vozišča je zagotovljen z vzdolžnim in prečnim naklonom vozišča. Minimalni prečni naklon je 2.5%. Vijačenje vozišča je izvedeno okoli osi. Meteorna voda s cestišča in parkirišča se zbira v vtočnih jaških in nato v novi kanalizaciji ter se preko lovilca olja spelje v obstoječi odprt odvodni jarek. Pešpoti in druge pohodne površine: Pešpoti in dostopi do opazovalnic in drugih ureditev se izvedejo v makadamu, prav tako površine v sklopu opazovališč, počivališč ter pohodne površine pri obeh opazovalnicah. Poti se uredijo v širini do 2,40 m. Kolesarska steza: Dvosmerna kolesarska steza se izvede v širini 2 m. Steza poteka prek rezervata in se ne navezuje na druge poti v rezervatu. Obe vstopni točki se ustrezno označita. Kolesarska steza se izvede v makadamu. Vse prometne površine se uredijo z elementi, ki bodo omogočali dostop invalidom.

Elektroenergetsko omrežje: Na distributivno elektroenergetsko omrežje se s kabelsko kanalizacijo priključita objekt informacijskega centra s parkiriščem in hlev z oboro. Iz glavnega razdelilca informacijskega centra se bo po internem zračnem vodu napajal z električno energijo objekt kolutna zapornica za regulacijo nivoja morske vode v kompleksu Škocjanski zatok. Ocenjena priključna moč je P = 15 000 W. V tej moči je upoštevana tudi priključna moč pogonskega agregata za zapornico. Treba je predvideti odjemno moč z glavno varovalko Jn = 1 x 3 x 250/ 25A. Razvod javne razsvetljave: Dostopna cesta, parkirišče ter pohodne površine na območju informacijskega centra se opremijo z javno razsvetljavo. Predvideva se priključna moč P = 1 kW. Srednji nivo osvetljenosti pohodne površine mora zagotoviti varno hojo ter splošno javno varnost in snago. Višina, tip in oblikovanje svetilk ob Bertoški vpadnici se uskladijo s svetilkami v rezervatu. Osvetljevanje v rezervatu ne sme ustvarjati svetlobnega onesnaževanja; namestijo se popolnoma zasenčene svetilke z ravnim zapornim steklom. TK zveze: Za priključitev informacijskega centra na telekomunikacijsko omrežje se izvede kabelski TK priključek na TK krajevno omrežje. Povezava na javno telefonsko omrežje se izdela po novoprojektirani kabelski kanalizaciji. Upravljanje in nadzorovanje delovanja s kolutno zapornico se izvede z daljinskim vodenjem, zato se izdela telemetrija z brezžičnim prenosom informacij. Pri izbiri nosilne frekvence je treba upoštevati obstoječi koridor radiorelejnih telekomunikacijskih povezav Koper-Nanos in Koper -Tinjan. Vodovod: Objekt informacijskega centra in hleva se priključita na javno vodovodno omrežje, iz katerega bo zagotovljena tudi požarna varnost. Predvideni priključek vodovoda poteka ob dostopni cesti do obstoječe trase vodovoda. Poleg porabe vode za sanitarne namene se pri dimenzioniranju zunanjega omrežja upoštevajo potrebe požarnega varstva, kar pomeni 10 l/s vode in minimalno dimenzijo zunanjih vodov DN 100, na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80. Projektiranje se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnega vodovoda. Kanalizacija: Fekalne odpadne vode iz informacijskega centra se zbirajo v predvidenem črpališču ob objektu, ki bo internega značaja, ter se s tlačnim vodom prečrpavajo v obstoječo kanalizacijo. Meteorne odplake s cestišča in s parkirnih površin se površinsko zbirajo in se preko lovilca olj in peskolova odvajajo v recipient. Meteorne vode s streh objektov se odvajajo površinsko po terenu. Pri načrtovanju in izgradnji nasipov, jarkov in drugih ureditev, predvidenih s tem ureditvenim načrtom, je treba upoštevati obstoječe izpuste meteorne kanalizacije iz območja mestne pozidave. Projektiranje se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje projektiranja in gradnje kanalizacije in odpadnih voda. Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod – zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov na robu ploščadi ob informacijskem centru. Tip in velikost posode za odvoz odpadkov bo določil upravljavec odvoza v skladu z odlokom. Stojna mesta za posode za odpadke se izvedejo v naravi prijazni ureditvi; omogoči se dostop s specialnim vozilom za odvoz odpadkov v vsakem času. Zagotovi se odvoz odpadkov na občinsko odlagališče nenevarnih (komunalnih) odpadkov. Projektiranje se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

Na območju urejanja je evidentirana kulturna dediščina:

-        Koper – mestno jedro (EŠD 235),

-        ozkotirna železniška proga Trst-Poreč (številka predloga 08-00-ZRD-02-6),

-        potencialno arheološko območje Bertoške bonifike (številka predloga 08-00-ZRD-02-12). Za zaščito območij kulturne dediščine je treba zagotoviti:

-        varuje se funkcionalna zasnova trase železniške proge, vsi ohranjeni materialni elementi ter njen zgodovinski spomin. Na ohranjenem nasipu se uredi kolesarska steza;

-        na potencialnem arheološkem območju se med zemeljsko-gradbenimi deli vrši arheološki nadzor, ki ga zagotovi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za posege v prostor na območja ali v objekte kulturne dediščine iz prve alineje prvega odstavka tega člena mora investitor, skladno z rešitvami tega ureditvenega načrta, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po uveljavitvi sklepa o vpisu v Zbirni register dediščine mora investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi za posege v prostor na območja ali v objekte iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.

Za zaščito živega sveta je treba zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:

-        treba je predvideti ureditev Bertoške bonifike kot nadomestnega habitata še pred izvajanjem posegov v laguno ali sočasno in v skladu z njo čimprej urediti nadomestni habitat ter renaturirati uničene kopenske habitate;

-        refuliranje sedimenta je zaradi motenj ekosistema treba izvajati v času, ko so glede na ugotovitve monitoringov pričakovani vplivi najmanjši;

-        treba je določiti mesta izvajanja gradbenih in strojnih del (lokacija izkopov na območju kopnih površin v stiku z vodnimi površinami, prevoz in mesto montaže/demontaže strojne opreme – refulerja, postavitev cevovoda) in omejiti gibanje delovnega stroja in njegovih modulov oziroma spremljevalnih plovil;

-        za zagotovitev večje biotske raznovrstnosti je potrebno vsaj v poglobljeni strugi lagune, če to omogočajo razmere na terenu, zagotoviti na min. 10% površine trdno podlago, po možnosti avtohtono, npr. kalkarenit, peščenjak, lupine školjk;

-        pri refuliranju je potrebno v največji možni meri ohranjati vse habitatne tipe v laguni in na kopnem.

Onesnaženje tal in površinskih voda je v času gradnje in odstranjevanja sedimenta treba omejiti z naslednjimi ukrepi:

-        gradbena dela naj se ne izvajajo v času nizkih vodostajev; kolikor to ni mogoče, naj se izvajajo po fazah glede na priporočila monitoringa;

-        gibanje strojne mehanizacije mora biti zaradi zaščite čim večjega dela zatoka strogo nadzorovano in omejeno glede na projekt; potrebna je stalna prisotnost nadzornika v času izvajanja posega;

-        z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, vse prevoze pa izvajati tako, da ne pride do onesnaževanja okolja;

-        posebno pozornost je potrebno nameniti razredčevanju sedimenta, ker bi lahko v času oseke v poletnem obdobju ob intenzivnem črpanju vode iz lagune prišlo do nezaželenega izsuševanja;

-        dodatek vode k sedimentu mora biti le tolikšen, kolikor je potrebno, da se sediment lahko črpa. Praviloma se vrhnja, s hranivi najbolj obogatena plast sedimenta črpa brez vsakršnega dodatnega vnosa vode;

-        deleži vode in sedimenta morajo biti konstantni, če se črpa homogen sediment;

-        med sesalnimi deli je treba čim bolj omejiti vrtinčenje vodnih mas, ki ga povzroča sesalni ali drug mehanski del refulerja ali črpalke. Vsako vrtinčenje vode namreč premika in vrtinči tudi sediment, kar povzroča neželjeno dodatno bogatenje vode s hranivi, ki izhajajo iz sedimenta in vode. Za odsesavanje sedimenta se uporablja za to konstruirana mehanizacija;

-        priporočljivo je odstranjevanje sedimenta v plasteh, pri čemer se poskuša izogibati prečrpavanju prevelikih količin vode v laguni. Zato je treba zagotoviti stalen nadzor v navpični in vodoravni smeri o legi in gibanju sesalnega dela bagra;

-        ob poglabljanju se odstranijo tudi najbolj onesnažene zgornje plasti okoli izliva Are in Badaševice, za boljšo izmenjavo vode po celotni površini in omogočanje umika vodnih organizmov ob oseki pa izkoplje mreža prečnih kanalov v laguni;

-        poseg naj bo opravljen naenkrat in v čim večjem obsegu, tako, da bo omogočena čim hitrejša ponovna naselitev flore in favne in da ne bo ponovnih poseganj v biotop. Po končani gradnji je za dolgoročno varstvo pred onesnaženjem tal in voda potrebno zagotoviti:

-        da se meteorne vode odvajajo pod pogoji ustreznega predhodnega čiščenja;

-        da je poskrbljeno za zbiranje komunalnih odpadkov in odvoz na deponijo;

-        redno pregledovanje in čiščenje lovilcev olj ter oddajanje mulja iz njih pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov.

Pričakovane hrupne obremenitve ob posegih in po zaključenih posegih na območju Škocjanskega zatoka ne bodo presegle zakonsko določenih mejnih ravni hrupa, zato ni predvidena izvedba aktivne ali pasivne zaščite pred prekomernim hrupom. Med izvajanjem načrtovanih posegov v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom:

-        upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času, delov v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del);

-        uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.

Požarno varstvo objektov informacijskega centra in hleva se uredi v skladu predpisi o požarni varnosti. Ureditev dostopnih cest in utrjenih površin omogoča dostop do objektov s treh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s standardom SIST DIN 14090), zazankano hidrantno omrežje pa zagotavlja zadostne količine požarne vode. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati določila 22. in 23. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).

Investitor in izvajalci morajo poleg določb v predhodnih členih tega odloka zagotoviti tudi:

-        dokumentirati stanje in prostorske odnose z video- in fotodokumentacijo s poudarkom na vplivnem območju mesta Koper;

-        tehnično brezhibne delovne stroje in preprečiti onesnaževanje tal, podtalnice in površinskih voda z motornimi olji in naftnimi derivati. Redno vzdrževanje gradbenih strojev in tovornih vozil mora potekati izven rezervata, v ustrezno opremljenih mehaničnih delavnicah;

-        pripravo načrta oziroma poslovnika za takojšen poseg in ustrezno opremo, da se prepreči kontaminacija tal ali vode, vključno z odstranitvijo kontaminiranega sloja tal in odvozom na ustrezno deponijo. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora onesnaženi material preiskati ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo in v skladu s predpisi, ki urejajo področje odlaganja odpadkov. Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa, ki v skladu z določili Poročila ob vplivih na okolje obsega:

-        letno dopolnjevanje obstoječega pregleda stanja habitatov, flore in favne v Škocjanskem zatoku in

-        nadaljevanje monitoringa vode in sedimentov v Škocjanskem zatoku ter hidrološkega monitoringa. Izvajalec del mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring hrupa, ki morajo obsegati kratkotrajne meritve hrupa v času največje intenzivnosti posega oziroma ko je vir hrupa v obratovalnem stanju polne obremenitve v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje.

Na območju Bertoške bonifike je treba zagotoviti redno vzdrževanje novo oblikovanih biotopov – vodnih teles in travnikov ter trstišč in grmišč in druge ukrepe določene z upravljalskim načrtom in programi tekočih vzdrževalnih del.

Posegi, načrtovani v okviru tega ureditvenega načrta, se bodo izvajali v 4 fazah.

1.faza obsega urejanje Bertoške bonifike in krožne učne poti na Bertoški bonifiki;

2.faza obsega urejanje brakične vodne lagune z refuliranjem ca. 200.000 m 3, urejanje Jezerca in dotoka slane vode iz morskega kanala in ureditev vseh manjših vhodov s pripadajočimi ureditvami;

3.faza obsega dokončno krajinsko ureditev: otokov, polojev in plitvin, sprehajalnih poti, obeh opazovalnic, počivališč ter navezave na vsa infrastrukturna omrežja;

4.faza obsega izgradnjo informacijskega centra in dokončno ureditev območja ob predvideni ankaranski vpadnici. Izven območja ureditvenega načrta se bodo sočasno s posameznimi fazami urejanja v območju ureditvenega načrta izvajale potrebne vodnogospodarske ureditve na Badaševici in Ari (Rižani) ter na morskem kanalu in ureditev jarka za odvodnjo padavinskih voda z Bertoške bonifike. Na območju koprskega tovornega pristanišča se bo uredila deponija sedimenta.

Pri izvajanju posegov, ki jih določa ta ureditveni načrt, so dovoljena odstopanja:

1.pri načrtovanju objektov arhitekture: +,- 20% pri horizontalnemu gabaritu in + 0.50 m pri kotah pritličij objektov informacijskega centra, hleva, osrednje opazovalnice in objekta na zahodni vstopni točki;

2.pri načrtovanju pešpoti po rezervatu: odstopanja navzdol pri niveleti poti niso dovoljena, sprejemljive pa so do 0,50 m višje nivelete, če je to potrebno zaradi prilagajanja obstoječemu reliefu ali novooblikovanim reliefnim prvinam;

3.pri oblikovanju načrtovanih posegov na Bertoški bonifiki in na obrobju lagune so odstopanja dovoljena le v tolikšni meri, kolikor bodo posledica razmer na terenu ob izvajanju del in naravnih procesov;

4.pri refuliranju in oblikovanju mreže sekundarnih kanalov ter polojev so dovoljena odstopanja glede na razmere, ki se bodo izkazale ob izvajanju del. Odstopanja so dovoljena v primerih, ko se z izvedbeno dokumentacijo ali natečajem glede na podrobnejše podatke ugotovijo ustreznejše rešitve. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju ureditvenega načrta ohranja sedanja raba prostora. Navezava glavnega vhoda v rezervat na obstoječo cesto se ohrani, dokler se ne zgradi nova bertoška vpadnica, načrtovana v LN za Navezavo Luke Koper na AC omrežje.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu za prostorsko planiranje in na Mestni občini Koper, Uradu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 636-06/2001-3 Ljubljana, dne 24. decembra 2002. Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l.

r. Predsednik