Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave (ZON-A)

V zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/2000 – popravek) se v četrtem odstavku 34. člena, četrtem odstavku 39. člena ter drugem in tretjem odstavku 93. člena besedilo “organizacija, pristojna za ohranjanje narave” v različnih sklonih nadomesti z besedo “ministrstvo” v ustreznem sklonu. V 34. in 39. členu se v četrtem odstavku črta besedilo “na podlagi javnega pooblastila”.

V 21. členu se črtata šesti in sedmi odstavek.

V 24. členu se v 3. točki črta podpičje in doda besedilo “, njihovih delov, izdelkov iz njih ali izdelkov, v katerih so ti vsebovani;”.

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “(2) Vrsta je v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje.”.

Črta se 27. člen.

V 28. členu se črta tretji odstavek. Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: “(5) S predpisom iz tretjega odstavka tega člena se določi tudi, kdaj so izpolnjeni pogoji osamitve prostora za gojitev živali iz petega odstavka 21. člena tega zakona.”.

V 31. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: “(3) Habitatni tip je v ugodnem stanju, če je naravna razširjenost habitatnega tipa in območij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se veča, če obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo njegovo dolgoročno ohranitev, in če je zagotovljeno ugodno stanje značilnih vrst habitatnega tipa.”. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(4) Vlada določi habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in predpiše usmeritve za njihovo ohranjanje, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja tudi v okviru varstva ekološko pomembnih območij.”.

V 32. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: “(4) Vlada določi ekološko pomembna območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ter zagotavlja varstvo ekološko pomembnih območij z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Varstvo ekološko pomembnih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi.”. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(5) Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določene v aktu iz prejšnjega odstavka in v aktih, izdanih na podlagi tega zakona, se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.”.

V 33. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “(2) Vlada določi posebna varstvena območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Varstvo posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi.”. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(3) Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določene v aktu iz prejšnjega odstavka in v aktih, izdanih na podlagi tega zakona, se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.”.

V 37. členu se v tretjem odstavku črta piko in doda besedilo “ter predpiše podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena.”.

V 38. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: “(2) Varstvene in razvojne usmeritve iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.”.

V 39. členu se v drugem odstavku besedilo “iz prvega odstavka prejšnjega člena” nadomesti z besedilom “o naravnih vrednotah”.

V 43. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: “(7) Če je naravna vrednota kot naravna dobrina predmet koncesije, ki se podeli po drugih predpisih za rabo, izkoriščanje ali upravljanje naravnih dobrin, se koncesija za rabo naravne vrednote po tem zakonu ne podeli.”.

V 48. členu se v prvem odstavku za piko doda stavek, ki se glasi: “Skrbništvo naravne vrednote je izvajanje posameznih nalog varstva naravne vrednote.”.

Besedilo 55. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Zavarovano območje ustanovi vlada ali pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti skupaj ali skupaj vlada in pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).

(2)Če več ustanoviteljev skupaj ustanovi zavarovano območje, začne akt o zavarovanju veljati, ko ga sprejmejo vsi ustanovitelji v enakem besedilu.

(3)Z aktom o zavarovanju se v primeru iz prejšnjega odstavka določi tudi način izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti.

(4)Na podlagi akta o zavarovanju ustanoviteljice s pogodbo podrobneje uredijo medsebojna razmerja.

(5)Če ustanovijo zavarovano območje skupaj vlada in pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti, se akt o zavarovanju glede pravnih posledic, ki jih vzpostavlja, obravnava kot akt o zavarovanju naravne vrednote državnega pomena, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(6)V aktu o zavarovanju iz prejšnjega odstavka se lahko zlasti določi, da: – lokalna skupnost sofinancira delovanje zavarovanega območja, – lokalna skupnost zagotovi upravljanje zavarovanega območja, – lokalna skupnost sodeluje pri izvajanju nadzora.

(7)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ustanovi narodni park iz 69. člena tega zakona in zavarovano območje, ki je izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena, Državni zbor Republike Slovenije z zakonom.”.

Za 58. členom se doda nov 58.a člen, ki se glasi: Ustanovitelj seznani javnost s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja samo, če se sprememba nanaša na meje zavarovanega območja ter predpisane varstvene režime, s katerimi se posega v lastninska upravičenja pravnih ali fizičnih oseb na zavarovanem območju. Seznanitev se izvede na način iz 57. oziroma 58. člena tega zakona.”.

V 59. členu se v drugem odstavku za besedo “zavod” doda besedilo “, poveri upravljanje javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin,”.

V 61. členu se v prvem odstavku črtata peta in enajsta alinea. Črta se drugi odstavek. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedi “obvezno izhodišče” nadomestita z besedama “tudi podlaga”.

Besedilo 84. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Država je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju, ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih.

(2)Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti upravljavca zavarovanega območja in ministrstvo. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.

(3)Če država ne uveljavi prednostne predkupne pravice tako, da v 60 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, jo lahko uveljavljajo prednostni upravičenci po vrstnem redu, ki je določen v zakonih iz prvega odstavka tega člena tako, da ima v isti kategoriji prednostnih upravičencev prednost tisti, ki je že lastnik istovrstnega zemljišča na zavarovanem območju.

(4)Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda zemljišče iz tega člena drugemu kupcu, ki je njegovo ponudbo sprejel pravočasno, in na način, določen s predpisi o kmetijskih zemljiščih, in če s pogodbo soglaša upravna enota. Za postopke in roke uveljavljanja predkupne pravice po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek uveljavljanja zakonite predkupne pravice na kmetijskih zemljiščih, če ta zakon ne določa drugače.

(5)Določbe tega člena se uporabljajo tudi, če je prodajalec zemljišča na zavarovanem območju lokalna skupnost.

(6)Lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, razen vodnih zemljišč, na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju. Predkupno pravico uveljavlja na način iz tega zakona.

(7)Prvi predkupni upravičenec glede zemljišč, ki sta jih zavarovali skupaj država in lokalna skupnost, je država. Če država v roku iz tretjega odstavka tega člena ne uveljavi predkupne pravice, jo lahko uveljavi lokalna skupnost, na katere območju se zemljišče nahaja, v roku 30 dni od dne poteka roka države za uveljavitev predkupne pravice. Kadar država lokalno skupnost pred potekom roka iz tretjega odstavka tega člena obvesti, da predkupne pravice ne bo uveljavljala, začne teči rok iz prejšnjega stavka od dneva, ko lokalna skupnost prejme obvestilo.”.

Besedilo 85. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Nepremičnine na zavarovanih območjih in zemljišča, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, niso v pravnem prometu, razen v primerih določenih s tem zakonom.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli: 1. menjavo zemljišča, ki je v lasti države, na zavarovanem območju za drugo zemljišče na zavarovanem območju, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, zaradi pridobitve zemljišča, ki je za varstvo naravnih vrednot ali za doseganje namenov zavarovanja pomembnejše, 2. prodajo objekta s pripadajočim zemljiščem, ki je v lasti države na zavarovanem območju in ne služi za namene varstva ali upravljanja zavarovanega območja, s tem, da se polovica dobljene kupnine nameni za pridobitev nepremičnin na zavarovanih območjih v last države.

(3)Dovoljenje ministrstva v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če se prodaja izvede na podlagi programa, načrta oziroma drugega akta, ki ga sprejme oziroma potrdi vlada, in če s tem predhodno soglaša ministrstvo.

(4)Upravljavci nepremičnin na zavarovanih območjih in zemljišč, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, si morajo k pravnim poslom v zvezi z upravljanjem s temi nepremičninami, ki jih lahko sklepajo v skladu s predpisi, pridobiti predhodno soglasje ministrstva.

(5)Upravljavci nepremičnin in zemljišč, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, in se nahajajo na območjih, ki so s programi iz 94. člena tega zakona in prostorskimi akti predvidena za zavarovanje na podlagi tega zakona, in ministrstvo sporazumno določijo tak način gospodarjenja s temi nepremičninami in naravnimi vrednotami, ki je v skladu z namenom ustanovitve zavarovanega območja.”.

V 86. členu se v prvem odstavku črta drugi stavek. Črta se četrti odstavek.

V 92. členu se v drugem odstavku za besedilom “se sporazumeta o” doda besedilo “vrstah ukrepov in o”. Črta se tretji odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedilo “iz prejšnjih dveh odstavkov” nadomesti z besedilom “iz prejšnjega odstavka”. Črta se peti odstavek. Dosedanji šesti odstavek postane četrti odstavek.

V 93. členu se v prvem odstavku besedilo “prvega, drugega in tretjega” nadomesti z besedilom “prvega in drugega”. V tretjem odstavku se besedilo “predlagata ministrstvu višino” nadomesti z besedilom “se sporazumeta o višini”. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(4) Če oškodovanec in ministrstvo v 60 dneh od prejema prijave škodnega dogodka ne skleneta sporazuma o višini odškodnine, lahko oškodovanec v šestih mesecih od dneva prijave škodnega dogodka vloži odškodninsko tožbo pri pristojnemu sodišču.”. Peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek se črtajo.

Besedilo 97. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Državni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava, ki so pristojne za pripravo prostorskih aktov in drugih aktov rabe naravnih dobrin, si morajo v postopku priprave teh aktov pridobiti naravovarstvene smernice. Naravovarstvene smernice je treba pridobiti tudi v postopku sprejemanja aktov razglasitve nepremičnega kulturnega spomenika, ki se nanašajo na območja, ki so na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave določena za zavarovana območja, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja ter naravne vrednote, razen območij kulturne krajine in spomenikov oblikovane narave.

(2)Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območje, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se k načrtom rabe naravnih dobrin navedejo tudi usmeritve, izhodišča oziroma pogoji za trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti.

(3)Če se ob pripravi naravovarstvenih smernic k predlogom aktov iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da bodo v te akte poleg območij s posebnim statusom iz prejšnjega odstavka vključena tudi območja, na katera se nanašajo sprejeti programi s področja ohranjanja narave, oziroma območja, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja, se lahko strokovno gradivo izdela tudi za takšna območja, pri čemer pa se po tem, ko so naravovarstvene smernice izdelane, takšno strokovno gradivo šteje samo kot neobvezno strokovno priporočilo pripravljavcem takšnih aktov.

(4)Naravovarstvene smernice izdela organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko od osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma osebe, ki je pooblaščena za pripravo akta iz prvega odstavka tega člena, prejme zahtevo za njihovo pripravo. Naravovarstvene smernice se pripravijo v roku 30 dni, razen če strokovna priprava zaradi obsežnosti preverjanja, ki so potrebna za izdelavo naravovarstvenih smernic, ni možna v predpisanem roku, vendar najkasneje v roku 60 dni, o čemer obvesti osebe iz prvega odstavka tega člena.

(5)Če pripravljavec naravovarstvenih smernic ugotovi, da izdelava naravovarstvenih smernic ni potrebna, o tem najkasneje v 15 dneh obvesti osebo iz prejšnjega odstavka.

(6)V postopku sprejemanja aktov iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave (v nadaljnjem besedilu: naravovarstveno mnenje). Brez naravovarstvenega mnenja ali obvestila iz prejšnjega odstavka ni mogoče sprejeti akta iz prvega odstavka tega člena.

(7)Naravovarstveno mnenje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko prejme zahtevo osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma osebe, ki je pooblaščena za pripravo akta iz prvega odstavka tega člena. Tej zahtevi je treba priložiti predlog tega akta ter ustrezno obrazložitev, kako je pripravljavec ob pripravi akta upošteval naravovarstvene smernice.

(8)Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, mora izdati naravovarstveno mnenje najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka. V primeru molka te organizacije se šteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb.

(9)Določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena se ne uporabljajo v postopku sprejema aktov razglasitve nepremičnih kulturnih spomenikov in v postopku sprejema načrtov rabe naravnih dobrin, če je soglasje ali mnenje ministrstva v tem postopku že določeno z drugimi predpisi.”.

V 98. členu se v drugem odstavku pri 3. točki pika nadomesti z vejico in doda 4. točka, ki se glasi: “4. pregled delov narave in območij, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja, ter usmeritve in izhodišča za njihovo varstvo.”. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(4) V posebnem delu naravovarstvenih smernic se lahko navedejo tudi podrobnejši pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij in ohranjanje biotske raznovrstnosti.”.

100. člen se spremeni tako, da se glasi: Vsebina naravovarstvenih smernic se v aktih razglasitve nepremičnih kulturnih spomenikov upošteva tako, da varstveni režimi nepremičnih kulturnih spomenikov ne ogrožajo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij.”.

V 101. členu se v prvem odstavku beseda “drugega” nadomesti z besedo “prvega”, besedilo “, ki ga je ustanovila država,” pa se črta. V drugem odstavku se za besedo “okolje” doda besedilo “v skladu s predpisi s področja varstva okolja”. V petem odstavku se črta piko in doda besedilo “ali ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje.”.

V 104. členu se v šestem odstavku besedilo “naravovarstvenega soglasja” nadomesti z besedilom “pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave”. Sedmi odstavek se črta.

Besedilo 105. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu. Če pa se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, pa je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.

(2)Naravovarstvene pogoje, s katerimi se določijo zahteve s področja ohranjanja narave, ki jih mora izpolnjevati projektna dokumentacija, pripravi ministrstvo, ko prejme zahtevo investitorja oziroma projektanta. Zahtevi za določitev naravovarstvenih pogojev mora biti priložena idejna zasnova. Ministrstvo mora določiti naravovarstvene pogoje najpozneje v 15 dneh po prejemu zahteve, če se projektira enostavni ali manj zahtevni objekt oziroma v 30 dneh po prejemu zahteve, če se projektira zahtevni objekt.

(3)Ministrstvo izda naravovarstveno soglasje v obliki klavzule na naravovarstvenih pogojih, ki jih je določil, ko prejme zahtevo investitorja oziroma projektanta. Zahtevi za izdajo naravovarstvenega soglasja mora biti priložen tisti načrt oziroma del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega so se nanašali naravovarstveni pogoji. Ministrstvo mora izdati ali zavrniti izdajo naravovarstvenega soglasja najpozneje v 15 dneh po prejemu popolne zahteve. Izdajo naravovarstvenega soglasja lahko ministrstvo odreče samo v primeru, če ugotovi, da projektna rešitev ni v skladu z naravovarstvenimi pogoji. Ministrstvo lahko odreče izdajo soglasja z odločbo, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, ki se jo lahko vloži na ministrstvo najpozneje v 15 dneh po vročitvi odločbe in o kateri odloča minister.

(4)Če ministrstvo v roku iz drugega odstavka tega člena ne določi naravovarstvenih pogojev, se šteje, da naravovarstvenih pogojev za nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo naravovarstveno soglasje. Če pa v predpisanem roku iz prejšnjega odstavka ministrstvo, ki je določilo naravovarstvene pogoje, ne izda ali ne odreče soglasja, se šteje, da je njegovo soglasje dano.”.

V 108. členu se v drugem odstavku za besedo “skladno” doda besedilo “s tem zakonom in”. Tretji odstavek se črta.

Besedilo 111. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Upravne naloge v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednot na podlagi tega zakona opravlja ministrstvo.

(2)Organ iz prejšnjega odstavka opravlja zlasti naslednje naloge: 1. pripravlja predloge programov ohranjanja biotske raznovrstnosti, 2. pripravlja predloge programov varstva naravnih vrednot državnega pomena, 3. pripravlja predloge operativnih programov, 4. pripravlja pravne, upravne in projektne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti, 5. pripravlja pravne, upravne in projektne rešitve za izvajanje ukrepov varstva naravnih vrednot državnega pomena, 6. nadzira izvajanje ukrepov varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, 7. izdaja dovoljenja in soglasja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, 8. vodi javne zbirke podatkov, 9. skrbi za opravljanje javne službe ohranjanja narave, 10. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot državnega pomena iz 47. člena tega zakona, razen v primeru iz 8. točke drugega odstavka 133. člena tega zakona, 11. sklepa pogodbe o skrbništvu naravnih vrednot državnega pomena iz 48. člena tega zakona, razen v primeru iz 9. točke drugega odstavka 133. člena tega zakona, 12. sklepa sporazume o višini odškodnin iz 93. člena tega zakona, 13. izvaja predkupno pravico države iz 84. člena tega zakona, 14. skrbi za izvajanje nalog zatočišča, 15. skrbi za izobraževanje delavcev, ki izvajajo naloge ohranjanja narave, 16. skrbi za usposabljanje naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in preverjanje strokovnega znanja ter vodi evidenco izdanih pooblastil, 17. izvaja neposredni nadzor na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država in nimajo svojega upravljavca, ter neposredni nadzor zunaj zavarovanih območij, 18. usklajuje izvajanje naravovarstvenega nadzora, 19. upravlja naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, če upravljanje z njimi ni urejeno z drugimi predpisi.”.

Besedilo 117. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Zavod opravlja kot javno službo naslednje naloge: 1. spremlja stanje ohranjenosti narave, 2. zbira podatke o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in ekosistemih v sodelovanju z izvajalci javnih služb na področju usmerjanja gospodarjenja z naravnimi viri, 3. spremlja stanje biotske raznovrstnosti, 4. pripravlja strokovne predloge ukrepov varstva sestavin biotske raznovrstnosti, 5. evidentira in vrednoti dele narave, 6. pripravlja strokovne predloge za določitev statusa naravnih vrednot in razvrstitve naravnih vrednot v naravne vrednote državnega in naravne vrednote lokalnega pomena, 7. spremlja stanje naravnih vrednot, 8. pripravlja strokovne predloge za ukrepe varstva naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, 9. pripravlja strokovne predloge za zavarovanje, 10. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva naravnih vrednot državnega pomena, 11. sodeluje pri pripravi načrtov upravljanja zavarovanih območij, 12. upravlja z zavarovanimi območji, ki jih je ustanovila država, če je v aktu o zavarovanju tako določeno, 13. sodeluje v postopku izbire koncesionarja iz 43. člena tega zakona, 14. pripravlja strokovne predloge rdečih seznamov, 15. izvaja strokovne naloge na področju ohranjanja narave v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, 16. daje strokovna mnenja in soglasja s področja ohranjanja narave.

(2)Zavod opravlja na podlagi javnega pooblastila te naloge: 1. pripravlja naravovarstvene smernice, 2. upravlja baze podatkov o naravnih vrednotah in sestavinah biotske raznovrstnosti, 3. daje mnenje iz 97., 104. in 153. člena tega zakona, 4. skrbi za enotnost strokovnih metod in postopkov na področju ohranjanja narave, 5. izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem naravovarstvenih nalog.

(3)Poleg nalog iz prejšnjih odstavkov opravlja zavod tudi te naloge: 1. strokovno pomaga lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljišč na zavarovanih območjih, 2. sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov o ohranjanju narave na vseh ravneh izobraževanja, 3. skrbi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.

(4)S soglasjem ustanovitelja lahko opravlja zavod tudi druge naloge.”.

V 133. členu se v drugem odstavku: – 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. sprejema letni program dela na podlagi načrta upravljanja in opravlja oziroma skrbi za opravljanje v njem določenih nalog;”, – črta 10. točka, – dosedanje 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. točka postanejo 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. točka. V tretjem odstavku se črta piko in doda besedilo “in upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na zavarovano območje, v skladu s tem zakonom.”. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko v aktu o zavarovanju določi, da opravlja upravljavec samo nekatere naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena, če je s tem izpolnjen namen, zaradi katerega je bilo območje zavarovano.”.

V 136. členu se v prvem odstavku črta piko in doda besedilo “, v primerih, ko z drugimi predpisi ni drugače določeno.”.

Besedilo 148. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Fizična in pravna oseba, ki rabi naravno vrednoto na podlagi veljavnega pravnega naslova in katere lastnik je država ali lokalna skupnost, plača za njeno rabo povračilo.

(2)Osnova za plačilo povračila je vrsta, količina in obseg rabe naravne vrednote.

(3)Višino povračila, način izračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprostitev predpiše vlada. Za naravne vrednote lokalnega pomena določi povračilo lokalna skupnost.

(4)Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za naravne dobrine, ki so v lasti države na zavarovanih območjih.

(5)Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so v lasti države in se nahajajo na zavarovanem območju, opravlja upravljavec zavarovanega območja.”.

V 149. členu se v prvem in tretjem odstavku za besedo “vrednoto” in v drugem odstavku za besedo “vrednote” doda besedilo “, zavarovano območje ali njegov del” v ustreznem sklonu.

Besedilo 152. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Carinski organi imajo pri nadzoru izvajanja določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom rastlin in živali ter drugega blaga na podlagi tega zakona naslednja pooblastila: 1. odrediti zaseg ali odvzem živali, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev zatočišču, 2. odrediti zaseg ali odvzem rastlin, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, 3. odrediti zaseg ali odvzem drugega blaga, če se z njim ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, 4. predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma v skladu s 161. členom tega zakona izreči mandatno kazen.

(2)Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni carinski organ v primerih iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.

(3)Zasežene oziroma odvzete stvari iz prvega odstavka tega člena so carinsko blago in se z njimi ravna v skladu s carinskimi predpisi.”.

Besedilo 153. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Inšpektor iz 151. člena tega zakona ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona, predpisov oziroma aktov, izdanih na njihovi podlagi, še pooblastilo nadzirati izkoriščanje ali rabo naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti glede njihove usklajenosti z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in pristojnosti: 1. odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na stroške povzročitelja, v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem zavoda; 2. odrediti prepoved izvajanja posega ali opravljanja dejavnosti, ki se izvaja v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi; 3. odrediti prepoved izvajanja posega, če se poseg izvaja brez naravovarstvenega soglasja oziroma v nasprotju z naravovarstvenim soglasjem; 4. odrediti zaseg predmetov, s katerimi je bil povzročen prekršek po tem zakonu; 5. odrediti zaseg predmetov, ki so nastali s storitvijo prekrška po tem zakonu; 6. odrediti zaseg ali odvzem živali, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev zatočišču; 7. odrediti zaseg ali odvzem rastlin, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo uničenje, izročitev ali prodajo; 8. odrediti druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni inšpektor v primerih iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.

(3)Če inšpektor pri izvajanju inšpekcijskega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

(4)Minister določi pogoje in način ravnanja s stvarmi iz 4. do vključno 6. točke prvega odstavka tega člena.”.

Besedilo 156. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Neposredni nadzor na zavarovanih območjih zagotavljajo upravljavci zavarovanih območij.

(2)Neposredni nadzor zunaj zavarovanih območij zagotavlja ministrstvo.

(3)Osebe javnega prava, ki so ustanovljene z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin, zagotavljajo neposredni nadzor na območjih teh dobrin.

(4)Osebe iz prejšnjih treh odstavkov zagotavljajo izvajanje naravovarstvenega nadzora s sklenitvijo delovnih ali drugih ustreznih pogodb z naravovarstvenimi nadzorniki v skladu z zakonom.

(5)Ministrstvo predpiše načine in pogoje za organizacijsko, vsebinsko ter teritorialno usklajeno izvajanje naravovarstvenega nadzora.”.

Črta se 158. člen.

V 160. členu se v prvem odstavku: – črta 11. točka, – dosedanje 12. do 33. točka postanejo 11. do 32. točka, – na koncu prvega odstavka dodajo nove 33., 34. in 35. točka, ki se glasijo: “33. če izvaja poseg v naravo v nasprotju z dovoljenjem za poseg v naravo (prvi odstavek 104. člena); 34. če izvaja poseg v prostor v nasprotju z naravovarstvenim soglasjem (tretji odstavek 105. člena); 35. če izvaja poseg v prostor za katerega ni pridobil naravovarstvenega soglasja (prvi odstavek 105. člena).” V šestem odstavku se za besedo “zasežejo” doda besedilo “oziroma odvzamejo”.

V 161. členu se v osmem odstavku za besedo “zasežejo” doda besedilo “oziroma odvzamejo”.

Zavod RS za varstvo narave in javni zavod Triglavski narodni park končata postopke za izdajo naravovarstvenega soglasja, ki sta jih uvedla do uveljavitve tega zakona.

V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, in Zavod RS za varstvo narave sporazumno uredita morebiten prehod in prevzem delavcev, ki delajo na ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave, oziroma na Zavodu RS za varstvo narave, skladno z ureditvijo nalog iz 31. in 32. člena tega zakona. Pri tem se upošteva zlasti dosežena stopnja izvajanja posameznih nalog na ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave, oziroma v Zavodu RS za varstvo narave ob uveljavitvi tega zakona, pretežnost dela, ki ga delavec opravlja na upravno pravnih oziroma strokovnih nalogah, in pričakovan obseg dela na posameznih nalogah, glede na določbe tega zakona.

Za dovoljenja za posege v prostor se štejejo dovoljenja, izdana po predpisih o graditvi objektov.

Z dnem uveljavitve tega zakona je Zavod za gozdove Slovenije, kot oseba javnega prava iz 39. člena tega zakona, dolžan zagotavljati neposredni nadzor v naravi.

Postopki za izdajo naravovarstvenega soglasja, začeti po dosedanjih predpisih, se nadaljujejo in končajo po določbah teh predpisov. Postopki za izdajo soglasja upravne enote v postopku pridobitve lastninske pravice s pravnimi posli na nepremičninah na zavarovanih območjih, začeti po dosedanjih predpisih, se nadaljujejo in končajo po določbah teh predpisov.

Do sprejema nacionalnega programa varstva narave iz 94. člena zakona o ohranjanju narave se uporablja nacionalni program varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99) v delu, ki ureja ohranjanje narave, v skladu z zakonom o ohranjanju narave.

Do sprejema predpisa, s katerim se bodo določile naravne vrednote, se za opredelitev vsebine naravovarstvenih smernic iz 24. člena tega zakona v delu, ki se v okviru naravnih vrednot nanaša na naravno dediščino, uporabljajo strokovni predlogi za določitev naravnih vrednot, ki jih je pripravil Zavod RS za varstvo narave. Če ti predlogi še niso pripravljeni, se uporabijo strokovne podlage za varstvo območij naravne in kulturne dediščine v delu, ki se nanaša na naravno dediščino.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) in zakon o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86), uporabljata pa se do sprejema aktov o zavarovanju območja naravnega rezervata Škocjanski zatok in območja Kozjanskega regijskega parka. Izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakonov iz prejšnjega odstavka, veljajo do sprejema aktov o zavarovanju območja naravnega rezervata Škocjanski zatok in območja Kozjanskega regijskega parka, kolikor niso v nasprotju z zakonom o ohranjanju narave.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-01/98-7/10 Ljubljana, dne 18. decembra 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.