50. člen ZIRD
(1)Rejnik je za posameznega otroka ali polnoletno osebo, za katero je podaljšana veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti (v nadaljnjem besedilu: polnoletna oseba) v skladu s tem zakonom, upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2)Ob prvi namestitvi otroka je rejnik upravičen do enkratnega prejemka v višini pravice do pomoči ob rojstvu otroka, določene z zakonom, ki ureja družinske prejemke.
(3)Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost za polni zavarovalni čas oziroma za razliko do polnega zavarovalnega časa, če je za manj kot polni zavarovalni čas vključen v obvezna socialna zavarovanja iz drugega naslova.
(4)Rejnik, pri katerem se namesti otrok ob izreku ukrepa za varstvo koristi otroka nujni odvzem otroka ali ob izdani začasni odredbi o odvzemu otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, je ob tej namestitvi upravičen do enkratnega prejemka v višini mesečnega plačila dela rejniku (v nadaljnjem besedilu: enkratni prejemek). Rejnik je v istem postopku za izrek ukrepov za varstvo koristi otroka le enkrat upravičen do enkratnega prejemka za istega otroka. Če v času trajanja ukrepa za varstvo koristi otroka nujnega odvzema otroka ali začasne odredbe, na podlagi katere je bil otrok nameščen k rejniku, rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika iz razlogov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora rejnik vrniti enkratni prejemek v usklajenem znesku.
(5)Rejnik, pri katerem se namesti več otrok iz iste družine, je ob namestitvi vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine upravičen do enkratnega prejemka. Rejnik je do enkratnega prejemka upravičen tudi v primeru namestitve otrok iz družine polnoletne osebe. Če v času trajanja namestitve otroka, za katerega je rejnik prejel enkratni prejemek, rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika iz razlogov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora rejnik vrniti enkratni prejemek v usklajenem znesku.
(6)Rejnik je za vsakega nameščenega otroka ali polnoletno osebo upravičen do letnega dodatka za oddih in počitnice otroka ali polnoletne osebe v višini mesečnega plačila dela rejniku (v nadaljnjem besedilu: letni dodatek). Letni dodatek se rejniku izplača v mesecu juniju za otroka ali polnoletno osebo, ki je pri istem rejniku nameščen na dan 1. maj tekočega leta, ne glede na dejansko bivanje otroka ali polnoletne osebe v rejniški družini. Če rejniška pogodba preneha iz razlogov iz 47. člena tega zakona pred 1. julijem tekočega leta, mora rejnik vrniti sorazmerni delež prejetega letnega dodatka.
- VSK Sodba in sklep IV Cp 19/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Dejstvo, da prvi tožnik ni ves čas v zavodu, bi moralo upoštevati pri ugotavljanju višine stroškov v zvezi z bivanjem v zavodu, ki so kriti z oskrbnino ter ugotoviti, koliko časa (povprečno) v posameznem mesecu (oziroma letu) je prvi tožnik v zavodu in koliko znaša sorazmerni del te oskrbnine (na mesečni ravni). Rejnina zajema otroški dodatek, plačilo za delo rejniku in materialne stroške (prvi odstavek 50. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti - v nadaljevanju: ZIRD v zvezi prvim odstavkom 51. člena ZIRD). Otroški dodatek ni strošek otroka in se v skladu z novejšo sodno prakso pri določitvi preživnini ne upošteva. Tudi plačila za delo rajniku ni mogoče šteti za del otrokovih (materialnih) potreb, saj gre za strošek, ki je v širšem smislu povezan z zagotavljanjem institucionalne oblike varstva in vzgoje otrok, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 13. 6. 2025 · trenutno
- 12. 4. 2019 – 12. 6. 2025
- 25. 12. 2012 – 11. 4. 2019 ~
- 25. 12. 2002 – 24. 12. 2012
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 6. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba in sklep IV Cp 19/2020Višje sodišče v Kopru · 2. 6. 2020besedilo 2019–2025
Dejstvo, da prvi tožnik ni ves čas v zavodu, bi moralo upoštevati pri ugotavljanju višine stroškov v zvezi z bivanjem v zavodu, ki so kriti z oskrbnino ter ugotoviti, koliko časa (povprečno) v posameznem mesecu (oziroma letu) je prvi tožnik v zavodu in koliko znaša sorazmerni del te oskrbnine (na mesečni ravni). Rejnina zajema otroški dodatek, plačilo za delo rejniku in materialne stroške (prvi odstavek 50. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti - v nadaljevanju: ZIRD v zvezi prvim odstavkom 51. člena ZIRD). Otroški dodatek ni strošek otroka in se v skladu z novejšo sodno prakso pri določitvi preživnini ne upošteva. Tudi plačila za delo rajniku ni mogoče šteti za del otrokovih (materialnih) potreb, saj gre za strošek, ki je v širšem smislu povezan z zagotavljanjem institucionalne oblike varstva in vzgoje otrok, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini.