44. člen ZIRD
Rejniška pogodba je pisna pogodba, ki jo po izvršljivosti odločbe o namestitvi otroka v rejništvo skleneta pristojni center otroka in rejnik za posameznega otroka.
- VSRS Sklep X Ips 108/2020Vrhovno sodišče RS · 2021
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samos
- VSRS Sklep X DoR 91/2020-3Vrhovno sodišče RS · 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
- VDSS VDS sodba Pdp 1031/2006Višje delovno in socialno sodišče · 2007
Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v posebnem zakonu (ZIRD) in predstavlja storitev institucionalnega varstva, ki nastane z odločbo pristojnega centra za socialno delo ter z rejniško pogodbo. Po vsebini gre za nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa niso in po svoji naravi tudi ne morejo biti organizirane kot delovni proces, kar pomeni, da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba. Rejniki, ki svojo dejavnost opravljajo kot poklic, so sicer vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso pa v delovnem razmerju z državo oziroma centrom za socialno delo in je zahtevek tožnice za ugotovitev, da se njena rejniška pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi, neutemeljen.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 108/2020Vrhovno sodišče RS · 19. 5. 2021
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samos
- VSRS Sklep X DoR 91/2020-3Vrhovno sodišče RS · 27. 5. 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
- VDSS VDS sodba Pdp 1031/2006Višje delovno in socialno sodišče · 27. 9. 2007besedilo 2002–2012
Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v posebnem zakonu (ZIRD) in predstavlja storitev institucionalnega varstva, ki nastane z odločbo pristojnega centra za socialno delo ter z rejniško pogodbo. Po vsebini gre za nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa niso in po svoji naravi tudi ne morejo biti organizirane kot delovni proces, kar pomeni, da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba. Rejniki, ki svojo dejavnost opravljajo kot poklic, so sicer vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso pa v delovnem razmerju z državo oziroma centrom za socialno delo in je zahtevek tožnice za ugotovitev, da se njena rejniška pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi, neutemeljen.