2. člen ZIRD
(1)Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.
(2)Rejniška dejavnost je dejavnost rejniških družin, ki izvajajo rejništvo. Izvajanje rejniške dejavnosti je enotno urejeno za vse rejnike, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(4)Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.
(5)Otrok je mladoletna oseba, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejništvo.
(6)Center otroka je tisti center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo ali osebo, ki iz razlogov, določenih v tem zakonu, ostane v rejniški družini po polnoletnosti.
(7)V rejnino se šteje povračilo stroškov za oskrbo otroka (v nadaljnjem besedilu: oskrbnina) in plačilo za opravljeno delo rejnika (v nadaljnjem besedilu: plačilo dela).
- VSRS Sodba VIII Ips 469/2007Vrhovno sodišče RS · 2009
Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji. Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.
- VDSS VDS sodba Pdp 1031/2006Višje delovno in socialno sodišče · 2007
Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v posebnem zakonu (ZIRD) in predstavlja storitev institucionalnega varstva, ki nastane z odločbo pristojnega centra za socialno delo ter z rejniško pogodbo. Po vsebini gre za nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa niso in po svoji naravi tudi ne morejo biti organizirane kot delovni proces, kar pomeni, da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba. Rejniki, ki svojo dejavnost opravljajo kot poklic, so sicer vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso pa v delovnem razmerju z državo oziroma centrom za socialno delo in je zahtevek tožnice za ugotovitev, da se njena rejniška pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi, neutemeljen.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 9. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 469/2007Vrhovno sodišče RS · 7. 9. 2009besedilo 2002–2012
Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji. Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.
- VDSS VDS sodba Pdp 1031/2006Višje delovno in socialno sodišče · 27. 9. 2007besedilo 2002–2012
Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v posebnem zakonu (ZIRD) in predstavlja storitev institucionalnega varstva, ki nastane z odločbo pristojnega centra za socialno delo ter z rejniško pogodbo. Po vsebini gre za nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa niso in po svoji naravi tudi ne morejo biti organizirane kot delovni proces, kar pomeni, da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba. Rejniki, ki svojo dejavnost opravljajo kot poklic, so sicer vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso pa v delovnem razmerju z državo oziroma centrom za socialno delo in je zahtevek tožnice za ugotovitev, da se njena rejniška pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi, neutemeljen.