99. člen ZTuj-1-UPB1
XIV. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki omogoči ali pomaga tujcu, da nedovoljeno vstopi ali nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji ali prebiva v državi v nasprotju z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje za prebivanje. Zakon o tujcih – ZTuj-1 (Uradni list RS, št. 61/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
(1)Z dnem vstopa Republike Slovenije kot polnopravne članice v Evropsko unijo določbe tega zakona prenehajo veljati za državljane držav članic Evropske unije, razen če so za njih ugodnejše.
(2)Republika Slovenija prične s tem dnem v celoti izvajati vse predpise Evropske unije glede prostega gibanja, vstopa in prebivanja državljanov držav članic Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(3)V skladu s prejšnjim odstavkom se državljanom držav članic Evropske unije zagotavlja pravica prostega vstopa in prebivanja v Republiki Sloveniji.
(4)Državljani iz prejšnjega odstavka, ki nimajo zadostnih lastnih sredstev za svoje preživljanje ali zdravstvenega zavarovanja, ki pokriva vsa tveganja, imajo pravico do prebivanja le, če lahko pristojnemu organu: – predložijo izjavo svojega delodajalca o zaposlitvi ali potrdilo o delovnem razmerju, ali – dokažejo, da opravljajo samostojno pridobitno dejavnost, ali – dokažejo, da imajo v šestmesečnem obdobju po vstopu v državo utemeljen izgled za začetek opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti, ali – dokažejo, da jim je kot ožjemu družinskemu članu državljana države članice Evropske unije zagotovljeno preživljanje.
(5)Državljanom držav članic Evropske unije se lahko v skladu s tretjim odstavkom tega člena prebivanje v Republiki Sloveniji zavrne le, če: – predstavljajo dejansko nevarnost za javni red in mir ali za varnost države, ali – če predstavljajo finančno breme za državo.
(6)Vlada Republike Slovenije podrobneje določa način in pogoje za izdajo dovoljenj za prebivanje iz četrtega odstavka tega člena.
- VSRS Sodba IV Ips 87/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP tudi v postopku zaradi prekrška velja pravilo, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, preizkus pa je mogoč le, če je očitek določen in konkretiziran.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba IV Ips 87/2010Vrhovno sodišče RS · 20. 4. 2010
Na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP tudi v postopku zaradi prekrška velja pravilo, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, preizkus pa je mogoč le, če je očitek določen in konkretiziran.