58. člen ZTuj-1-UPB1
(postopek v zvezi z omejitvijo gibanja)
(1)Nastanitev tujca v center ali izven centra in odreditev bivanja pod strožjim policijskim nadzorom odredi policija s sklepom, zoper katerega se lahko tujec pritoži ministru, pristojnemu za notranje zadeve, v roku osmih dni od prejema pisnega odpravka sklepa.
(2)Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(3)O pritožbi odloči minister v osmih dneh. Zoper odločitev o pritožbi je dopusten upravni spor.
(4)Če tujca iz objektivnih razlogov tudi po preteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države, lahko policija: – nastanitev v centru oziroma bivanje pod strožjim policijskim nadzorom podaljša za nadaljnjih šest mesecev, če je realno pričakovati, da bo mogoče tujca v tem času odstraniti, zlasti še, če je postopek za ugotavljanje istovetnosti še v teku, če je v teku pridobivanje dokumentov za tujčevo odstranitev ali če podaljšanje terjajo varnostni razlogi; – tujcu do odstranitve določi drug kraj bivanja izven centra, pri čemer mora tujec upoštevati pravila bivanja izven centra, sicer se ga lahko ponovno nastani v center.
(5)Policija lahko ukrepa skladno z drugo alineo prejšnjega odstavka tega člena tudi pred potekom šestih mesecev, če iz objektivnih razlogov v tem času realno ni mogoče pričakovati tujčeve odstranitve iz države.
- VSRS Sklep X Ips 87/2013Vrhovno sodišče RS · 2014
Pristojni upravni organ ob odločitvi o nastanitvi revidenta v Center ni razpolagal s podatki o tujčevem slabem psihičnem stanju, zato je bila kot pravna podlaga pravilno uporabljena določba prvega odstavka in ne tretjega odstavka 56. člena ZTuj-1. V postopku odstranitve tujca iz države obvezno zastopanje tujca v zakonu ni predvideno. Sodišče prve stopnje je navedlo le, da zakonsko določbo 56. člena ZTuj-1 šteje za ustavno skladno in postopka presoje ustavnosti tega člena ZTuj-1 kljub revidentovemu predlogu ne bo začelo, razlogov za to pa mu ni treba pojasnjevati, s tem pa ni zadostilo kriterijem obrazloženosti razlogov, ki jih je uporabilo pri svoji odločitvi, in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
- UPRS sodba I U 1561/2011Upravno sodišče RS · 2011
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce. Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 4. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 87/2013Vrhovno sodišče RS · 9. 4. 2014
Pristojni upravni organ ob odločitvi o nastanitvi revidenta v Center ni razpolagal s podatki o tujčevem slabem psihičnem stanju, zato je bila kot pravna podlaga pravilno uporabljena določba prvega odstavka in ne tretjega odstavka 56. člena ZTuj-1. V postopku odstranitve tujca iz države obvezno zastopanje tujca v zakonu ni predvideno. Sodišče prve stopnje je navedlo le, da zakonsko določbo 56. člena ZTuj-1 šteje za ustavno skladno in postopka presoje ustavnosti tega člena ZTuj-1 kljub revidentovemu predlogu ne bo začelo, razlogov za to pa mu ni treba pojasnjevati, s tem pa ni zadostilo kriterijem obrazloženosti razlogov, ki jih je uporabilo pri svoji odločitvi, in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
- UPRS sodba I U 1561/2011Upravno sodišče RS · 15. 9. 2011
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce. Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.