36. člen ZTuj-1-UPB1
(združitev družine in pravica do celovitosti družine)
(1)Tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali dovoljenje za začasno prebivanje, razen tujcu, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje zaradi sezonskega dela, se ob pogojih in v skladu s tem zakonom, prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani, ki so tujci.
(2)Prošnja za izdajo dovoljenja se vloži pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji.
(3)Za ožje družinske člane tujca se po tem zakonu štejejo zakonec, mladoletni neporočeni otroci in starši mladoletnih otrok. Izjemoma lahko pristojni organ, po prostem preudarku, za ožjega družinskega člana šteje tudi drugega sorodnika tujca, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
(4)Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se izda na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena, ki mora priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih ožjih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi.
(5)Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve oziroma ohranitve celovitosti družine se izda družinskemu članu tujca za enako časovno obdobje, kot je dovoljenje za prebivanje tujca, ki uveljavlja pravico do celovitosti družine in ga je mogoče podaljševati skupaj z njegovim dovoljenjem. Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se lahko podaljšuje ožjemu družinskemu članu tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, z veljavnostjo do dveh let; če prebiva v Republiki Sloveniji neprekinjeno tri leta na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje, se mu lahko izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena tudi za daljši čas.
(6)Zakoncu in otrokom tujca se, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, izda dovoljenje za prebivanje kot nevezano dovoljenje.
(7)Pristojni organ lahko ožjemu družinskemu članu tujca iz prvega odstavka tega člena podaljša dovoljenje za prebivanje tudi v primeru, če je tujec umrl ali če je zakonska skupnost prenehala, vendar pa je v Republiki Sloveniji trajala najmanj tri leta. Navedeno dovoljenje se lahko podaljša samo enkrat, z veljavnostjo do enega leta.
- UPRS sodba III U 187/2013Upravno sodišče RS · 2014
V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.
- UPRS sodba IV U 34/2012Upravno sodišče RS · 2013
Pravica do združitve družine in pravica do celovitosti družine na podlagi določbe 36. člena Ztuj-1 se prizna tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, seveda ob pogojih in v skladu s tem zakonom. To pomeni, da v primeru, ko pristojni organ še ni odločil o vlogi za izdajo prej navedenih dovoljenj, ki tujcu dovoljujejo prebivanje v RS, ni mogoče odločiti o priznanju pravice iz 36. člena tega zakona.
- UPRS sodba III U 150/2012Upravno sodišče RS · 2013
Upravni organ je v dokaznem postopku ugotovil, da je tožnikov sin zadnji dve leti vpisan v samoizobraževanje od delu, za katero se je v šolskem letu 2010/2011 odločil sam ter da v šolskem letu 2010/2011, kakor tudi v šolskem letu 2011/2012 ni opravil nobenega izpita. Zato je po presoji sodišča pravilno zaključil, da se ne šola redno in da ga zato tožnik ni dolžan preživljati.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 3. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba III U 187/2013Upravno sodišče RS · 20. 3. 2014
V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.
- UPRS sodba IV U 34/2012Upravno sodišče RS · 4. 6. 2013
Pravica do združitve družine in pravica do celovitosti družine na podlagi določbe 36. člena Ztuj-1 se prizna tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, seveda ob pogojih in v skladu s tem zakonom. To pomeni, da v primeru, ko pristojni organ še ni odločil o vlogi za izdajo prej navedenih dovoljenj, ki tujcu dovoljujejo prebivanje v RS, ni mogoče odločiti o priznanju pravice iz 36. člena tega zakona.
- UPRS sodba III U 150/2012Upravno sodišče RS · 30. 5. 2013
Upravni organ je v dokaznem postopku ugotovil, da je tožnikov sin zadnji dve leti vpisan v samoizobraževanje od delu, za katero se je v šolskem letu 2010/2011 odločil sam ter da v šolskem letu 2010/2011, kakor tudi v šolskem letu 2011/2012 ni opravil nobenega izpita. Zato je po presoji sodišča pravilno zaključil, da se ne šola redno in da ga zato tožnik ni dolžan preživljati.
- UPRS sodba IV U 35/2012Upravno sodišče RS · 19. 2. 2013
Izdaja dovoljenja za družinskega člana je odvisna od rezidentskega statusa tistega družinskega člana (v tem primeru tožnika), ki uveljavlja pravico do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine.
- UPRS sodba III U 361/2011Upravno sodišče RS · 16. 11. 2012
Tožena stranka je pravilno zaključila, da tožničinega sina ni šteti kot ožjega družinskega člana v smislu tretjega odstavka 36. člena ZTuj-1. Po določbi prvega odstavka 216. člena Družinskega zakonika federacije Bosne in Hercegovine je namreč pogoj za podaljšanje preživninske obveznosti staršev po polnoletnosti otroka, njegovo redno opravljanje šolskih dolžnosti, pri čemer zgolj vpis na izobraževalno ustanovo v Republiki Sloveniji, ne da bi tujec le to redno obiskoval in redno opravljal šolske obveznosti, ne pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji redno šola.
- VSRS Sklep I Up 354/2007Vrhovno sodišče RS · 15. 4. 2009
Pravica do zadrževanja tujca v Republiki Sloveniji velja oziroma se izvaja le na ozemlju Republike Slovenije. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik zaradi odhoda iz Republike Slovenije ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor v zadevi izdaje dovoljenja za zadrževanje tujca po 52. členu ZTuj-1.
- VSRS Sodba I Up 1277/2002Vrhovno sodišče RS · 13. 11. 2002
Tožniku se pravilno ni priznala pravica do azila iz humanitarnih razlogov in zaradi združitve z družino, ki ima v Republiki Sloveniji priznano začasno zatočišče, saj žena in otroci lahko uveljavljajo pravico do združitve moža in očeta z družino po predpisih, ki urejajo status tujca.