12. člen ZUSZJ
Državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe so dolžni zagotoviti gluhi osebi tolmača za znakovni jezik na zahtevo gluhe osebe ali po uradni dolžnosti takoj, ko gluha oseba predloži na vpogled dokument, s katerim ji je priznana pravica do tolmača. Pravica do tolmača se uveljavlja v obsegu in na način, ki omogoča uveljavljanje pravic po načelu enake dostopnosti. Plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik iz prvega odstavka tega člena zagotovijo državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe v letnih finančnih načrtih.
- VSRS Sodba X Ips 362/2013Vrhovno sodišče RS · 2015
Določbe 10., 11., 12. in 13. člena ZUSZJ je po presoji Vrhovnega sodišča treba razumeti tako, da so visokošolski zavodi pri izvajanju storitev javne službe (kamor nesporno sodi tudi izvajanje študijskih programov in s tem študija kot celovitega procesa) dolžni v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu (glede na njegove specifične osebne okoliščine, njegove potrebe in zmožnosti) na podlagi individualiziranega načrta omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv (s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na drugačne načine, s katerimi se gluhi študent strinja). Sredstva za tolmače pa študentom visokošolski zavodi zagotavljajo znotraj sredstev za študijsko dejavnost.
- VSRS Sklep II DoR 51/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma ZUSZJ kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 7. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 362/2013Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 2015
Določbe 10., 11., 12. in 13. člena ZUSZJ je po presoji Vrhovnega sodišča treba razumeti tako, da so visokošolski zavodi pri izvajanju storitev javne službe (kamor nesporno sodi tudi izvajanje študijskih programov in s tem študija kot celovitega procesa) dolžni v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu (glede na njegove specifične osebne okoliščine, njegove potrebe in zmožnosti) na podlagi individualiziranega načrta omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv (s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na drugačne načine, s katerimi se gluhi študent strinja). Sredstva za tolmače pa študentom visokošolski zavodi zagotavljajo znotraj sredstev za študijsko dejavnost.
- VSRS Sklep II DoR 51/2014Vrhovno sodišče RS · 12. 6. 2014
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma ZUSZJ kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.