55. člen ZUJIK

Tožena stranka (javna agencija) je druga pravna oseba s področja kulture, zato se na podlagi prvega odstavka 45. člena ZUJIK za delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko uporabljata ZDR in splošni del ZJU, kolikor ZUJIK kot poseben zakon ne določa drugače. Zaradi zakonskih sprememb financiranja (krčenja sredstev za izplačilo plač) je bil podan ekonomski razlog za izvedbo ukrepov v smislu reorganizacije poslovanja. Tožena stranka (posredni proračunski uporabnik) je izvedla kadrovsko racionalizacijo. Zaradi zmanjšanega obsega proračunskih sredstev je iskala možnosti pridobivanja prihodkov na trgu in naloge, ki jih je dotlej opravljal tožnik, poverila pristojnemu ministrstvu, sodelavcem oziroma zunanjim izvajalcem. S tem je podan poslovni - organizacijski razlog, zaradi katerega je tožena stranka zmanjšala število zaposlenih, potem ko tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.

Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.

Povečan obseg dela v računovodstvu ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ni mogoče šteti, da je potreba po delu tožnice prenehala.

Datum podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z vidika presoje delavčevih pogojev za upokojitev ni pravno pomemben, saj se lahko delavec ob taki odpovedi pogodbe o zaposlitvi upokoji šele po izteku odpovednega roka, ko mu delovno razmerje tudi dejansko preneha. Za njegovo upokojitev so torej pomembni pogoji, ki jih izpolni ob dejanskem prenehanju delovnega razmerja, ne pa že ob sami podaji odpovedi s strani delodajalca. V petem odstavku 55. člena ZUJIK ni opredeljeno, pri kateri vrsti upokojitve je delavec izključen od upravičenja do odpravnine. To določbo je zato potrebno razlagati tako, da pridejo v poštev pogoji za kakršnokoli starostno upokojitev v smislu določb ZPIZ-1.

Tožena stranka bi morala upoštevati ZUJIK, predvsem 45. člen, ki v drugem odstavku glede postopka odločanja o pravicah in obveznostih napotuje na smiselno uporabo določb ZJU, med temi tudi na določbi tretjega odstavka 24. člena in 3. odstavka 156. člena ZJU. Slednje pomeni, da je tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18.11.2003 določila napačen pravni pouk. Za vsebinsko odločanje o pravicah in obveznostih delavcev pri toženi stranki se v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZUJIK, kolikor ta zakon ne določa drugače, upoštevajo splošni del ZJU, ZDR in kolektivne pogodbe. Nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca ni odvisen od tega, ali delodajalec v celotnem organiziranem procesu dela nima nobenega drugega delovnega mesta za nekega delavca. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oziroma s tem, ali delodajalec razpolaga z nekim drugim ustreznim delovnim mestom.