50. člen ZUJIK

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženka v trenutku sklepanja pogodbe o zaposlitvi z določenim 48. plačnim razredom za delovno mesto direktorice javnega zavoda z delodajalcem (javnim zavodom), ki ga je zastopal predsednik sveta zavoda, nastopala kot delavka, in ne v okviru svoje poslovodne funkcije v zavodu. Toženka pri sklepanju svoje pogodbe o zaposlitvi namreč ni mogla nastopati v dvojni vlogi, torej da bi sklepala pogodbo o zaposlitvi sama s seboj kot javna uslužbenka na eni strani in kot delodajalka oziroma oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, na drugi strani. Pravice in dolžnosti delodajalca je v obravnavanem primeru izvrševal svet zavoda oziroma v njegovem imenu predsednik sveta zavoda in ne toženka, zato ne more biti podana njena odškodninska odgovornost na podlagi enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS. Toženka za vtoževana izplačila iz naslova delovne uspešnosti ni imela pravnega temelja. Sklepi sveta zavoda namreč sploh ne morejo predstavljati zakonite pravne podlage za sporna izplačila dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, saj glede na določbi tretjega odstavka 7. člena Ur

Sodišče ni utemeljilo, kaj je glede na tožničino utemeljevanje predloga za izdajo začasne odredbe sploh štelo za pravno upoštevno škodo tožnice kot kandidatke na javnem razpisu, niti ni obrazložilo vpliva sklenitve pogodbe o zaposlitvi z imenovano direktorico na možnost vrnitve zadeve v fazo pred imenovanjem v primeru odprave izpodbijane odločbe in s tem vpliva na možnost podelitve direktorskega mandata drugemu kandidatu na razpisu ali celo objave novega javnega razpisa. Stališče sodišča prve stopnje o nezmožnosti vzpostavitve prejšnjega stanja je tako ostalo na ravni gole trditve, na ta način pa opuščen odgovor na stališče toženke v odgovoru na predlagano začasno odredbo, da sklenitev pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da sodišče po odpravi odločbe ne more vrniti zadeve v ponovni postopek.

Pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije ravnatelja za določen čas, to je do dne, določenega z datumom (ne do prenehanja funkcije iz drugega razloga), ni zakonito prenehala na podlagi prenehanja funkcije ravnatelja. Prenehanja funkcije ravnatelja niti zakon niti pogodba o zaposlitvi ne predvidevata kot razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Delovna razmerja zaposlenih pri toženi stranki - javnem zavodu na področju kulture – so smiselno urejena z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja, sistemizacijo, kadrovski načrt, ter premestitev zaradi delovnih potreb znotraj istega organa. To pomeni, da je potrebno glede dopustnosti sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja vložiti pritožbo, kar je tožnik storil, in je potrebno spor obravnavati po vsebini. Na podlagi dejstva, da je tožniku predčasno prenehal mandat direktorja tožene stranke, ni mogoče šteti, da mu je istočasno prenehala tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za celotno predvideno dobo trajanja mandata.