48.a člen ZUJIK
(prvak in vrhunski glasbenik)
Javni zavodi lahko skladno z merili o izrednih dosežkih podelijo zaposlenim na delovnih mestih igralcev, opernih solo pevcev, dirigentov simfoničnega in opernega orkestra, samostojnih in priznanih plesalcev sodobnega plesa in baletnih solo plesalcev naziv prvak, na delovnih mestih orkestrskih glasbenikov pa naziv vrhunski glasbenik. Naziv se podeli za dobo petih let in se ga lahko podeli ponovno. Kot merila o izrednih dosežkih se upoštevajo predvsem prejete slovenske in tuje nagrade in priznanja ter število in kakovost umetniških poustvaritev v določenem obdobju v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejša merila predpiše minister, pristojen za kulturo. Ne glede na drugi odstavek tega člena se naziv lahko podeli trajno, če ga je nosilec pridobil dvakrat zaporedoma in je v času trajanja naziva dosegel starost vsaj 50 let, baletni solo plesalec pa vsaj 35 let. Za čas trajanja naziva prvak ali vrhunski glasbenik se zaposlenemu poveča osnovna plača. Višina povečanja osnovne plače se določi s kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti.
- VDSS Sodba Pdp 163/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Toženka je dolžna spoštovati določbe zakona (48.a ZUJIK), ki delavcu zagotavljajo določene pravice, če so izpolnjeni zakonski pogoji, ki so natančneje določeni v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Pravna ureditev podelitve naziva vrhunski glasbenik toženki ne omogoča arbitrarnega odločanja, komu bo to pravico zagotovila. Postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik se tako nanaša na zasebnopravno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri odločanju o pravicah iz delovnega razmerja v javnih zavodih se ZUP uporablja zgolj smiselno (45. člen ZJUIK v zvezi s 24. in 39. členom ZJU), saj ne gre za odločanje nosilca oblasti o javni pravici, obveznosti ali javnopravnem interesu posameznika.
- VDSS Sodba Pdp 536/2023Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Med strankama je sporno, ali tožniku pripada naziv prvak (48.a člen ZUJIK) od 1. 5. 2016 ali od 12. 5. 2016, na to pa se navezuje višina pripadajoče mu plače. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da za trajanje te pravice ne more biti odločilno, kdaj je tožnik dopolnil vlogo. Ključno je, da je vlogo za dodelitev naziva vložil 25. 4. 2016, torej še pred iztekom naziva, ki mu je bil tedaj dodeljen do 30. 4. 2016, ter da je z njo zahteval dodelitev naziva za čas od 1. 5. 2016 dalje. Datum vložitve te vloge in njena jasna ter časovno opredeljena zahteva (priznanje naziva od 1. 5. 2016) tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujeta dodelitev naziva za čas od 1. 5. 2016 dalje.
- VSRS Sodba VIII Ips 64/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Iz Pravilnika tožene stranke o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec, povsem jasno izhaja, da lahko izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka le za določen čas petih let. Z iztekom tega časa delavec izgubi naziv, razen če je na podlagi novega postopka (razpis za zasedbo delovnih mest, prijava na razpis, predlog komisije za izbiro kandidatov, imenovanje s strani generalnega direktorja) znova imenovan in je na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo za nadaljnjih pet let opravljal delo na delovnem mestu prvaka.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 163/2025Višje delovno in socialno sodišče · 11. 6. 2025besedilo 2008–2025
Toženka je dolžna spoštovati določbe zakona (48.a ZUJIK), ki delavcu zagotavljajo določene pravice, če so izpolnjeni zakonski pogoji, ki so natančneje določeni v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Pravna ureditev podelitve naziva vrhunski glasbenik toženki ne omogoča arbitrarnega odločanja, komu bo to pravico zagotovila. Postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik se tako nanaša na zasebnopravno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri odločanju o pravicah iz delovnega razmerja v javnih zavodih se ZUP uporablja zgolj smiselno (45. člen ZJUIK v zvezi s 24. in 39. členom ZJU), saj ne gre za odločanje nosilca oblasti o javni pravici, obveznosti ali javnopravnem interesu posameznika.
- VDSS Sodba Pdp 536/2023Višje delovno in socialno sodišče · 28. 2. 2024besedilo 2008–2025
Med strankama je sporno, ali tožniku pripada naziv prvak (48.a člen ZUJIK) od 1. 5. 2016 ali od 12. 5. 2016, na to pa se navezuje višina pripadajoče mu plače. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da za trajanje te pravice ne more biti odločilno, kdaj je tožnik dopolnil vlogo. Ključno je, da je vlogo za dodelitev naziva vložil 25. 4. 2016, torej še pred iztekom naziva, ki mu je bil tedaj dodeljen do 30. 4. 2016, ter da je z njo zahteval dodelitev naziva za čas od 1. 5. 2016 dalje. Datum vložitve te vloge in njena jasna ter časovno opredeljena zahteva (priznanje naziva od 1. 5. 2016) tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujeta dodelitev naziva za čas od 1. 5. 2016 dalje.
- VSRS Sodba VIII Ips 64/2019Vrhovno sodišče RS · 29. 10. 2019besedilo 2008–2025
Iz Pravilnika tožene stranke o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec, povsem jasno izhaja, da lahko izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka le za določen čas petih let. Z iztekom tega časa delavec izgubi naziv, razen če je na podlagi novega postopka (razpis za zasedbo delovnih mest, prijava na razpis, predlog komisije za izbiro kandidatov, imenovanje s strani generalnega direktorja) znova imenovan in je na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo za nadaljnjih pet let opravljal delo na delovnem mestu prvaka.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 77/2019Višje delovno in socialno sodišče · 22. 8. 2019besedilo 2008–2025
Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Dogovor je ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.