102.a člen ZUJIK

Toženka se glede na to brez podlage v zakonu oziroma zakonitem predpisu sklicuje na okoliščino, da je sporni razpisni pogoj določila glede na svojo večletno prakso pri razpisih za različne programske projekte, katerih izvajalci so izključno zavodi, društva in fizične osebe s področja kulture, ker referenčnih izvajalcev drugih pravno organizacijskih oblik ni. Navedena okoliščina namreč ne more predstavljati dopustne podlage za izključevanje prijaviteljev, ki ne nastopajo kot zasebni ali javni zavodi in društva, že pred izborom upravičencev glede na oceno njihovih projektov, pač pa gre za arbitrarno določen razpisni pogoj in njegovo nedovoljeno uporabo v razpisnem postopku.

Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.

Določbe ZUJIK, ki se nanašajo na javni razpis, se po 102.a členu ne uporabljajo za izbor projektov, ki se financirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti. Projekt je ocenila strokovna komisija na način, določen v javnem razpisu, torej po posebnih kriterijih iz razpisa. Iz obrazložitve dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča. Okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.