10. člen ZVPEP
Pravico voliti poslanca v Evropskem parlamentu ima državljanka oziroma državljan (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije, ki ima pravico voliti poslanca Državnega zbora. Pravico biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima državljan, ki ima pravico biti voljen za poslanca Državnega zbora. Pravico voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice, tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Volivka oziroma volivec (v nadaljnjem besedilu: volivec) lahko na istih volitvah v Evropski parlament glasuje samo enkrat in kandidira samo na eni kandidatni listi. Državljan Republike Slovenije, ki uresničuje volilno pravico za volitve poslancev Evropskega parlamenta v drugi državi, ne more uresničevati volilne pravice za volitve poslancev Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije. Evidenco volilne pravice in sestavo volilnih imenikov ureja zakon.
- VSL Sklep II Cp 1234/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Obstoj pravnega interesa je osnovna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.
- UPRS Sodba I U 888/2019-5Upravno sodišče RS · 2019
Pravica iz člena 39(1) Listine EU o temeljnih pravicah v povezavi s členom 21(1) Listine EU o temeljnih pravicah ter 29. člena MKPI ni absolutna pravica, ampak jo je v skladu z določbo člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah mogoče omejiti, če je to predpisano z zakonom in je spoštovana bistvena vsebina pravice, če je omejitev potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija in če so omejitve potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih, pri čemer je v konkretnem primeru važno tudi, da so omejitve za vse državljane EU enake. Tak razlog za omejitev je nepravdno sodišče v zadevi N 124/2011 ugotovilo; ali je ta razlog nepravdno sodišče ugotovilo na pravilen način in v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, pravom EU in MKPI, pa ni bilo stvar odločanja v upravnem postopku pred toženo stranko, niti ni to stvar presoje Upravnega sodišča v tem sporu.
- UPRS Sodba I U 838/2019-5Upravno sodišče RS · 2019
Tožena stranka pravilno ugotovila, da je o odvzemu volilne pravice tožnika odločalo pristojno sodišče s pravnomočno sodno odločbo in da je prav slednje sodišče tisto, ki lahko odloča o morebitni spremembi okoliščin, ki lahko privedejo do ponovnega priznavanja aktivne in pasivne volilne pravice. Ker je tožena stranka vezana na pravnomočne odločitve drugih organov, ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Tožena stranka je le spoštovala pravnomočno odločitev sodišča, do nje pa se ne sme opredeljevati, ker za to ni pristojna in iz istega razloga se do sodbe drugega stvarno pristojnega sodišča ne more opredeljevati tudi sodišče, ki odloča v tem upravnem sporu.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 2. 2. 2024 · trenutno
- 29. 1. 2014 – 1. 2. 2024
- 21. 12. 2009 – 28. 1. 2014
- 12. 4. 2004 – 20. 12. 2009
- 21. 11. 2002 – 11. 4. 2004
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 7. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1234/2019Višje sodišče v Ljubljani · 3. 7. 2019besedilo 2014–2024
Obstoj pravnega interesa je osnovna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.
- UPRS Sodba I U 888/2019-5Upravno sodišče RS · 23. 5. 2019besedilo 2014–2024
Pravica iz člena 39(1) Listine EU o temeljnih pravicah v povezavi s členom 21(1) Listine EU o temeljnih pravicah ter 29. člena MKPI ni absolutna pravica, ampak jo je v skladu z določbo člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah mogoče omejiti, če je to predpisano z zakonom in je spoštovana bistvena vsebina pravice, če je omejitev potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija in če so omejitve potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih, pri čemer je v konkretnem primeru važno tudi, da so omejitve za vse državljane EU enake. Tak razlog za omejitev je nepravdno sodišče v zadevi N 124/2011 ugotovilo; ali je ta razlog nepravdno sodišče ugotovilo na pravilen način in v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, pravom EU in MKPI, pa ni bilo stvar odločanja v upravnem postopku pred toženo stranko, niti ni to stvar presoje Upravnega sodišča v tem sporu.
- UPRS Sodba I U 838/2019-5Upravno sodišče RS · 15. 5. 2019besedilo 2014–2024
Tožena stranka pravilno ugotovila, da je o odvzemu volilne pravice tožnika odločalo pristojno sodišče s pravnomočno sodno odločbo in da je prav slednje sodišče tisto, ki lahko odloča o morebitni spremembi okoliščin, ki lahko privedejo do ponovnega priznavanja aktivne in pasivne volilne pravice. Ker je tožena stranka vezana na pravnomočne odločitve drugih organov, ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Tožena stranka je le spoštovala pravnomočno odločitev sodišča, do nje pa se ne sme opredeljevati, ker za to ni pristojna in iz istega razloga se do sodbe drugega stvarno pristojnega sodišča ne more opredeljevati tudi sodišče, ki odloča v tem upravnem sporu.
- UPRS Sodba I U 830/2019-5Upravno sodišče RS · 15. 5. 2019besedilo 2014–2024
Upravna enota, ki je odločala o zahtevi tožnice je vezana na pravnomočne odločitve sodišč, zato ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Če bi tožena stranka ali pa sodišče v tem upravnem sporu kljub pravnomočni odločitvi okrajnega sodišča, s katerim je bila odvzeta volilna pravica, tožnici vseeno volilno pravico priznalo, bi s tem oba organa neposredno kršila 158. člen URS. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, lahko odpravijo, razveljavijo ali spremenijo le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom in jim je zato treba po mnenju sodišča tudi priznati pravne učinke, sicer bi bilo drugačno ravnanje protiustavno.