164. člen SPZ

Zastavni upnik ima sicer v skladu skladu s 164. členom SPZ v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari (vindicatio pignoris), prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo, tudi od njenega lastnika, vendar pa bi moral dolžnik za uveljavljanje zastavne pravice, s tem pa tudi vrnitve, upnika natančno seznaniti s terjatvijo (po temelju in višini) zoper njega, saj upnik v nasprotnem primeru niti ne more v celoti in pravilno izpolniti njegove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem svoje terjatve do upnika, dolžnik ni uspel izpodbiti upnikove terjatve na vrnitev premičnine.

Tožnica je s pripravljalno vlogo postavljeni tožbeni zahtevek dopolnila z navedbo višine terjatve, tako da je zahtevek postal določen, zaradi česar tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za spremembo tožbe, temveč le za oblikovanje določnejšega tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ni spremenila istovetnosti zahtevka, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega. Obravnavani zahtevek je tudi po dopolnitvi v bistvenem enak kot pred tem.

Zastavni upnik ima zagotovljeno varstvo zastavne pravice tudi proti tretjim osebam. V skladu s 164. členom SPZ je izenačen z lastnikom stvari in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev stvari, prenehanje vznemirjenja in posestno varstvo. Čeprav je ta določba umeščena v 3. oddelek VI. dela SPZ, ki ureja ročno zastavo, jo je treba razumeti kot splošno določbo, veljavno tudi za položaj zastavnega upnika v primeru neposestne zastavne pravice. Zato je tudi zastavnemu upniku v primeru zastavne pravice na znamki treba priznati tožbeno upravičenje za uveljavljanje vseh zahtevkov, ki so usmerjeni v ohranitev vrednosti zastavljene pravice. Ker izbrisna tožba zaradi izbrisnega razloga iz točke b) prvega odstavka 119. člena ZIL-1 zasleduje prav ta namen, je zanjo aktivno legitimiran tudi zastavni upnik.

Prometno dovoljenje ni stvar, ki bi bila predmet podjemnikove zastavne pravice. Predmet podjemnikove zastavne pravice so lahko zgolj stvari, ki jih je slednji izdelal ali popravil, oziroma druge stvari, ki mu jih je naročnik izročil v zvezi s poslom, ki je predmet podjema (npr. neporabljeni del materiala, ki ga je naročnik podjemniku izročil za izdelavo stvari, ali delovna orodja, ki jih je zagotovil naročnik). Ker gre („le“) za uradni dokument, prometno dovoljenje (že pojmovno) v ta okvir ne sodi. Stranka ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, a mora stroške prihoda odvetnika, ki prihaja iz drugega kraja na sedež sodišča, nositi sama in jih ni mogoče naložiti nasprotni stranki. Gre za stroške, ki jih ni moč šteti za potrebne.

Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.

SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka. V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice. Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.