163.a člen ZIZ-A
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na vrednostne papirje, ki se vodijo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, je krajevno pristojno sodišče, določeno v skladu s 100. členom tega zakona.
- VSRS Sklep I R 144/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o izvršilnem predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v ZOR, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjih pa ureja ZNVP, ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60 do 64 pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZVNP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100.
- VSRS Sklep III R 46/2002Vrhovno sodišče RS · 2002
Iz 122. člena ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 3. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I R 144/2002Vrhovno sodišče RS · 6. 3. 2003
Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o izvršilnem predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v ZOR, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjih pa ureja ZNVP, ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60 do 64 pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZVNP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100.
- VSRS Sklep III R 46/2002Vrhovno sodišče RS · 3. 10. 2002
Iz 122. člena ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.