122. člen ZIZ-A

Če so razlogi sklepa sodišča druge stopnje napačni, še ne pomeni, da so nerazumljivi in med seboj v nasprotju, očitana nerazumljivost in medsebojno nasprotje v razlogih sklepa sodišča druge stopnje (s posledico o brezuspešni možnosti njegovega preizkusa) pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni pojasnjena. Res je sicer, da z ureditvijo po ZIZ iz leta 1998 ni bilo upoštevano načelo oženja obsega preizkusa v postopku z izrednim ugovorom kot izrednim pravnim sredstvom (56. člena ZIZ), v primerjavi z obsegom preizkusa v postopku z rednim ugovorom glede na ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (kar je tudi narekovalo spremembo 56. člena z novelo zakona iz leta 2002); vendar to ne utemeljuje odstopa od gramatikalne uporabe obstoječega predpisa in s tem posledično njegovega neupoštevanja.

Sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljno pristojnost tega sodišča.

Po uveljavitvi ZIZ-A je zahteva upnika predpostavka za izdajo sklepa o stroških izvršitelja.

Gre za takoimenovano naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, torej tako, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi predlaga novo izvršilno sredstvo. V taki situaciji se je v sodni praksi že uveljavilo stališče, da ostane krajevna pristojnost nespremenjena. Stališče temelji na razlagi 35. člena, tretjega odstavka 34. člena in 15. člena ZIZ v povezavi s 17. členom ZPP. Po zadnji navedeni zakonski določbi ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (oziroma predloga za izvršbo) pristojno še naprej tudi v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.

Na uporabo 143. in 151. člena ZIZ, veljavnega v času vložitve predloga za izvršbo, ne more vplivati dejstvo, da sta bila ta dva člena z ZIZ-A spremenjena in je bil tudi 35. člen dopolnjen tako, da je v primerih, kadar je med več sredstvi predlagana tudi izvršba na nepremičnine, izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po določbi 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej, čeprav se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost tako, da bi bilo pristojno drugo sodišče iste vrste. Taka okoliščina, katere sprememba ne vpliva na spremembo pristojnosti, je poleg morebitne navedbe novega izvršilnega sredstva oziroma predmeta tudi sprememba ureditve pristojnosti po ZIZ.

Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka, saj se krajevna pristojnost določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga, ostane pristojno še naprej.

Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka. Krajevna pristojnost se določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga ostane pristojno še naprej, pristojnost se ustali. Sprememba ZIZ torej ni okoliščina, ki bi vplivala na spremembo krajevne pristojnosti.

Glede na splošni pojem in vsebino vrednostnega papirja in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.

V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerialnih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po 100. členu ZIZ.

V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po členu 100 ZIZ.

V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o krajevni pristojnosti, je treba tako spremembo šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, zato ostane sodišče, ki je bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno še naprej, kljub prehodni določbi zakona, po kateri se pred njegovo uveljavitvijo začeti izvršilni postopki nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona.

V izvršilnem postopku za rubež in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev je krajevno pristojno sodišče po kraju dolžnikovega stalnega prebivališčka.

Plačil, ki so bila opravljena pred izdelavo seznama zaostalih dolžnikovih davčnih obveznosti, v postopku sodne izvršbe oziroma zavarovanja, ni mogoče uveljavljati kot ugovorni razlog po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ.

Iz 122. člena ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.