Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Maribor-Lenart

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov občin Pesnica in Lenart ter Mestne občine Maribor sprejme lokacijski načrt za odsek avtoceste Maribor–Lenart (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje iz Maribora pod številko projekta 1093-15/95 v juniju 2001. Lokacijski načrt je izdelan na podlagi idejnega projekta za izgradnjo avtoceste A5 Koper–Lendava–meja z Madžarsko, odsek Maribor–Lenart, ki ga je izdelal BP Lineal, d.o.o., iz Maribora pod št. 213 – B/00. Poročilo o vplivih na okolje v sklopu lokacijskega načrta je izdelal proLOCO, d.o.o., iz Ljubljane pod št. 22-07/01-2 v februarju 2001.

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja urejanja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav, omrežij in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe, povezane z izgradnjo odseka avtoceste Maribor–Lenart. Tekstualni del obsega:

-        uvodno obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta z opisom izbora variante odseka avtoceste, ki je podlaga lokacijskemu načrtu,

-        povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov države in prizadetih občin,

-        pogoje za izdelavo osnutka in predloga lokacijskega načrta,

-        opis prostorskih pogojev za realizacijo avtoceste in priključnih cest,

-        opis prometno-tehničnih rešitev, ki jih opredeljuje lokacijski načrt,

-        opis potrebnih ureditev, prestavitev in nadomestitev prizadetih omrežij, objektov in naprav komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez,

-        opis in opredelitev objektov, načrtovanih za odkupe in rušitve,

-        opredelitev prostorskih ureditev po posameznih področjih (varovanje naravne dediščine, varovanje kulturne dediščine, varovanje naravnega, bivalnega in delovnega okolja),

-        opis vodnogospodarskih rešitev in ureditev, pogoje za njihovo izvedbo in zaščito voda pred vplivi iz avtoceste,

-        usmeritve za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje ter ureditev zelenih površin,

-        opis in opredelitev rešitev za zaščito pred nesrečami,

-        seznam parcel, prizadetih z ureditvami iz lokacijskega načrta,

-        etape izvajanja,

-        tolerance,

-        oceno stroškov,

-        in soglasja in mnenja organov in organizacij. Grafični del obsega:

-        pregledno karto v M 1:15000,

-        izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1:250000,

-        izseke iz prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov prizadetih občin: Mestne občine Maribor, Občine Pesnica in Občine Lenart v M 1:25000,

-        pregledni situacijski načrt z namensko rabo površin v M 1:5000,

-        ureditveno situacijo z zasnovo ureditve zelenih površin v M 1:5000 in v M 1:1000,

-        prikaz komunalnih in energetskih ureditev ter omrežja zvez v M 1:5000 in v M 1:1000,

-        karakteristične prečne profile v M 1:50,

-        pregledne vzdolžne profile avtoceste in deviacij razcepa v M 1:5000/500,

-        uradne katastrske kopije vseh prizadetih katastrskih občin v M 1:1000 in 1:2880,

-        načrt gradbenih parcel v M 1:5000 in 1:2000,

-        tehnične elemente za zakoličenje gradbenih parcel v M 1:5000 in 1: 2000. Poročilo o vplivih na okolje vsebuje tekstualni del in ustrezne grafične prikaze.

V območje urejanja z lokacijskim načrtom so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč, ki so potrebna za izvedbo avtoceste in z njo povezanih objektov z naslednjimi parcelnimi številkami po katastrskih občinah: a)     zemljišča na območju cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami K.o. Dragučova 224, 781, 216/4, 216/5, 217/3, 218/1, 218/4, 223/2, 226/2, 732/2, 745/2, 75/2, 761, 787, 789, 790, 791, 764, 701/4, 705/1, 706/1, 706/2, 767, 772, 769, 785, 786, 217/2, 69, 70, 72, 73, 74, 82, 222, 725, 726, 730, 731, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 743, 744, 746, 747, 756, 758, 762, 763, 765, 768, 770, 771, 773, 775, 777, 778, 779, 780, 782, 783, 784, 220/1, 223/1, 226/1, 724/1, 724/3, 732/1, 745/1, 75/1, 757/1, 757/2, 757/3, 774/1, 793/12, 88/1, 88/2, 664, 60/14, 660/7, 755, 77/2, 227. K.o. Dolnja Počehova 303/1, 303/2, 304/1, 305/1, 322, 332, 374/8, 374/9, 374/10, 375/2, 377/1, 377/3, 377/4. K.o. Ložane 47, 48, 46/1, 46/2, 89, 89, 90, 79/2, 147, 426, 412/1, 412/2, 413/1, 413/2, 413/4, 413/5, 413/6, 413/6, 51, 77, 81, 49, 50, 52, 53, 55, 56, 57, 58, 59, 62, 71, 75, 76, 78, 82, 419, 420, 424, 425, 108/1, 423/1, 423/2, 423/3, 54/1, 54/2, 60/1, 60/2, 63/1, 63/2, 64/1, 64/2, 68/1, 72/1, 73/1, 79/1, 87/3, 417, 421, 422, 414/1, 414/10, 414/15, 414/16, 415. K.o. Močna 130, 130, 128/3, 129/1, 129/1, 129/2, 132/2, 133/1, 157/2, 340, 346, 348, 341/1, 341/2, 341/3, 345/1, 345/2, 355, 344/1, 344/2, 336, 339/1, 325, 155/2, 311/2, 324/3, 326/2, 313, 134, 150, 135/3, 136/5, 136/7, 143/3, 144/2, 144/4, 146/2, 147/2, 148/2, 151/1, 152/4, 101, 330/6, 330/7, 330/8, 131, 334/6, 311/3, 156/2, 329/15, 329/17, 330/1, 330/2, 330/3, 330/4, 330/5, 306/2, 308/2, 318/1, 334/8, 335/1, 120, 123, 104, 102/1, 102/2, 109, 110, 112, 114, 116, 125, 137, 138, 139, 106/1, 106/2, 111/1, 111/2, 111/3, 111/4, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4, 119/2, 135/1, 136/1, 136/2, 136/4, 136/6, 143/1, 143/2, 144/1, 144/3, 328/2, 328/3, 99, 118, 115/2, 303/2, 294/2, 302/1, 334/14, 351, 135/2, 350/1, 335/2, 158/2, 153/1, 349/4, 329/1, 329/16, 329/7, 321, 335/3, 350, 349/11, 349/2, 349/12. K.o. Partinje 1340/3, 1298/3, 1302/2, 1306/1, 1306/2, 1326/1, 1325/3, 1326/3, 1327, 1309/1, 1325/1, 1309/2. K.o. Pesniški Dvor 144/2, 78/4, 80/2, 80/3, 81/1, 81/9, 143/1, 82/1, 169/2, 170/1, 81/11, 146, 149/4, 79/2, 175, 176, 177, 78/1, 78/3, 79/1, 37, 168/1, 168/2, 167/10, 82/2, 144/3, 167/2. K.o. Pernica 389, 390, 391/1, 391/2, 400/3, 425/1, 375/6, 386/3, 388/4, 388/3, 377/2, 377/3, 393/1, 393/3, 394/1, 401, 403/1, 425/2, 425/3, 427, 354/1, 356/1, 356/2, 428, 406, 407, 400/2, 388/1, 388/2, 377/4, 377/1, 364, 365/1, 365/2, 367, 368, 370/1, 375/7, 376, 24/10, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5, 24/6, 24/8, 370/3, 417, 392, 396, 397, 408, 412/1, 418, 422, 423/1, 400/1, 366/2, 366/3, 370/2, 372, 425/4, 386/2, 386/1, 380/1, 381, 375/1, 375/4, 375/5, 405. K.o. Vosek 205/4, 242, 379/1, 367/1, 239/11, 239/2, 235/8, 239/25, 239/12, 239/8, 241/1, 398, 381, 385, 239/22, 379/15, 204/1, 384/1, 384/1, 375/1, 202/1, 277/1, 199/2, 224/1, 224/5, 225/2, 225/3, 224/2, 226/7, 377/4, 226/1, 249/1, 247/5, 239/1, 239/9, 239/4, 239/24, 239/25, 239/21. K.o. Vukovje 371/3, 375/3, 376/1, 384/1, 384/2, 385/1, 1185/1, 389/1, 1178/3, 389/7, 389/8, 1029, 1032, 1190, 371/1, 1033/4, 1198, 1195/1, 1196, 371/2, 382, 381/4, 376/2. K.o. Zamarkova 1252, 1253, 1355/1, 916, 1254/1, 1305/1, 1296/4, 1296/5, 1315, 1318, 1319, 1317/1, 1317/3, 1320/2, 1504, 917/2, 917/3, 1321, 1265/2, 1265/3, 1265/5, 1265/6, 1265/1, 1265/4, 1354/1, 1355/2, 1361/1, 1305/8, 1306/5, 1254/2, 1254/3, 1329/1, 1329/2, 1270, 1271, 1272, 1289, 1290, 1292, 1293, 1295, 1261/10, 1261/6, 1300/2, 1305/3, 1305/7, 1503, 1389/1, 1390/1, 1305/4, 1502, 1301, 1300/3, 1331/3. b)     zemljišča na območju razcepa Dragučova, ki so v uredbi o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98) opredeljena kot območje deponije in območje avtoceste Slivnica–Pesnica od km 14+220 do km 15+550 K.o. Dragučova 43/7, 60/4, 674/1, 674/4, 682/1, 682/2, 682/3, 683/3, 688/1, 688/2, 688/3, 688/6, 688/7, 692/1, 692/2, 693/1, 693/2, 693/3, 75/3, 43/8, 634, 635, 625/10, 625/11, 625/2, 632/1, 632/2, 633/1, 633/2, 666/1, 667, 636/1, 636/3, 636/2, 639/7, 699/11, 699/12, 699/14, 699/15, 699/4, 701/2, 709/1, 709/2, 675/1, 675/5, 678/2, 678/1, 691/1, 691/2, 696/10, 77/1, 666/3, 45, 46, 53, 55, 56, 694, 43/1, 43/10, 43/11, 43/12, 43/2, 43/3, 43/4, 43/5, 43/6, 43/9, 51/3, 51/4, 51/5, 52/1, 52/2, 57/1, 57/2, 60/1, 60/2, 60/3, 60/5, 60/6, 678/3, 679/1, 680/1, 680/2, 680/3, 681/1, 681/2, 681/3, 683/1, 683/10, 683/11, 683/4, 683/5, 683/7, 683/8, 683/9, 684/1, 684/7, 686/1, 686/2, 687/1, 687/2, 687/3, 696/1, 696/2,, 696/3, 696/7, 699/16, 688/5, 688/4, 684/6, 679/2, 678/5, 678/4, 677/3, 669/16, 670/9, 660/14, 696/11, 696/4, 696/5, 699/3, 714/2, 696/9, 639/4, 660/2, 660/4, 670/2, 670/7, 677/1, 42, 660/13. K.o. Pekel 374/1, 374/3, 374/5, 167/1, 167/2, 167/3, 168/1, 168/2, 168/3, 170/1, 170/2, 170/3, 170/4, 170/5, 170/6, 170/7, 170/8, 171/1, 171/2, 171/3, 173, 174/1, 174/2, 174/4, 175/1, 175/4, 175/5, 178/3, 178/4, 178/5, 178/6, 175/2, 175/3, 175/3, 175/3, 374/4, 374/6. c)     zemljišča, na katerih se izvede nasipanje materiala K.o. Vosek 385. K.o. Pernica 364, 386/1, 386/2, 386/3, 365/1, 365/2, 366/2, 366/3, 388/3, 425/1, 425/3, 372, 388/2, 388/1, 388/4. d)     zemljišča, ki se uredijo zaradi prestavitve reke Pesnice K.o. Vukovje 358/2, 389/6, 389/7, 349/2, 1192, 359, 1190, 1191, 371/3, 385/1, 389/8, 1193, 389/1, 371/1, 1196, 371/2. K.o. Močna 104, 345/1, 350/1, 105, 109, 106/1, 106/2, 345/2, 344/2, 108, 117, 111/1, 111/2, 116, 341/2, 119/2, 351, 125, 118, 341/3, 123, 136/3, 132/2. K.o. Ložane 424, 423/1, 423/2, 423/3, 413/1, 53, 54/1, 413/3, 418, 55, 56, 58, 59, 419, 413/4, 60/1, 60/2, 413/5, 413/6. e)     zemljišča za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala K.o. Vukovje 375/3, 376/1, 376/2, 382, 384/1, 384/2, 1143/1, 1146/3, 1178/3, 1035/3, 1039/2, 1069, 1083, 1084, 1033/3, 1035/2, 1197, 1195/1, 1195/2, 1044/1, 1049/1, 1049/2, 1049/3, 1051/1, 1063/3, 1063/4, 1033/1, 1039/1, 1040, 1068/2, 1001, 1067, 1365, 1178/3, 1178/6, 1053, 1032, 1054, 1002/4, 1039/3, 1002/1, 1002/2, 1051/2, 1058/2, 1066, 1033/4, 1198, 1062, 1195/2, 1064, 1057, 1058/1, 1063/1, 1063/2, 1033/5, 1068/1, 1052, 1061/2, 1185/1. K.o. Močna 101, 102/1, 102/2, 103, 104, 107, 115/2, 118, 344/1, 345/1, 350/1, 355, 356, 99. f)      zemljišča, na katerih se izvajajo dodatne vodnogospodarske ureditve velikosti 0,59 ha K.o. Zamarkova 1261/1, 1275/2, 1275/5, 1288/6, 1504, 1261/2, 1261/5, 1355/3, 1274/1, 1288/3, 1261/6, 1257/5, 1261/11, 1261/3, 1261/4, 1390/1, 1503, 1257/11, 1275/3, 1288/2, 1274/2. g)     zemljišča, po katerih dodatno potekajo prestavitve in ureditve komunalnih in energetskih omrežij in naprav K.o. Dragučova TK Kabel: 75/2, 75/3, 709/2, 77/1, 60/5, 696/1, 696/3, 698, 77/2, 38, 42, 696/6, 699/3, 36, 72, 74, 75/1, 696/11, 709/2, 705/1. Srednjenapetostni električni daljnovod: 737, 762, 772, 774/1. Nizkonapetostni električni kabel: 774/1, 774/2, 677/7, 677/1, 51/3, 51/5, 46,45,43/2, 696/4, 696/7, 696/10. Plinovodno omrežje: 762. K.o. Ložane Srednjenapetostni električni daljnovod: 413/2, 104/3, 106, 108/1, 64/3, 65/1, 66/1, 67/1, 68/2, 80, 83, 84, 85, 86, 87/2, 87/3, 79/1, 81,82, 48, 49, 58/1, 73/1, 412/1. Omrežje javne razsvetljave: 415, 414/1, 154, 414/15. K.o. Močna Vodovod: 126/3, 136/3, 132/2, 223, 340, 341/1, 310/1, 326/2, 314/1, 314/2, 310/2, 318/2, 120, 123, 319/2, 320/2, 92/3, 92/4, 92/5, 349/29, 329/1, 313, 10/2, 10/1, 14/1, 339/2, 130, 349/2, 326/2, 308/2. Srednjenapetostni električni daljnovod: 132/2, 152/4, 329/4, 113/2, 329/1, 329/7, 329/16, 114, 128/3, 340, 151/1, 326/2, 311/3, 311/2, 308/2, 306/2, 303/2, 336, 330/4, 330/3, 330/2, 329/15, 329/17. Fekalna kanalizacija: 339/1, 328/3, 302/1. TK kabel: 324/3. Srednjenapetostni kabel: 330/5, 302/1, 302/2, 303/8, 302/7, 303/3. Električni nizkonapetostni vod: 152/4, 330/8, 335/1. K.o. Partinje Električni daljnovod srednje napetosti: 1309/1, 1325/3, 1306/2, 1340/3, 1298/3, 1302/2, 1359. TK kabel: 1300, 1299/1. K.o. Vosek Srednjenapetostni daljnovod: 381, 204/1, 266/1. Plinovodno omrežje: 226/1, 377/4. TK kabel: 326/2, 367/1, 379/5. K.o. Pernica Vodovod:, 376, 377/4, 377/1. Nizkonapetostni električni kabel: 375/1, 388/4, 388/1, 425/2. TK kabel: 375/1, 356, 353/2 K.o. Vukovje Vodovod: 371/3, 1032, 1029, 1185/1. Srednjenapetostni električni daljnovod: 1193. K.o. Zamarkova Srednjenapetostni električni daljnovod: 1254/1, 1254/2, 1254/3, 1254/4, 1265/3, 1265/5, 1265/6, 1261/6, 1272, 1292, 1289, 1290, 1293, 1300/2, 1300/3, 1301, 1317/1, 1305/1, 1504. Nizkonapetostni električni kabel: 1306/6, 1305/8, 1305/7, 1305/3, 1301. Nizkonapetostni prosti vod: 1304/2, 1301, 1504. TK kabel: 1272, 1264/10, 1502.

Območje urejanja iz 3. člena te uredbe obsega:

-        izgradnjo avtoceste z razcepom Dragučova in priključkom Pernica,

-        potrebne objekte (viadukte, nadvoze, podvoze, pokriti vkop, oporni zid, pilotno steno, mostove, prepuste),

-        deviacije cest in poti,

-        vodnogospodarske ureditve in objekte (regulacije, prestavitve in druge ureditve vodotokov, izgradnjo protipoplavnih nasipov, rekonstrukcijo akumulacije Pernica),

-        prestavitve, rekonstrukcije in zaščite infrastrukturnih objektov in naprav,

-        okoljevarstvene ukrepe za izvedbo avtoceste in z njo povezanih ureditev,

-        ureditve obcestnega in obvodnega prostora,

-        območja, na katerih se izvajajo ureditve v času gradnje avtoceste in nanjo vezanih ureditev, po gradnji pa se rekultivirajo in vrnejo kmetijski in urbani rabi,

-        območje deponije viškov materiala,

-        rušitve in odkupe objektov, prizadetih z ureditvami, ki jih opredeljuje lokacijski načrt. Območje urejanja odseka avtoceste po tej uredbi vključuje tudi možnost ureditve začasnih ali trajnih naprav in objektov za pobiranje cestnine, če bo s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov določena v okviru ukrepov nadaljnjega razvoja cestninskega sistema. Ureditev teh objektov in naprav se šteje za dopustna odstopanja, ki so v javnem interesu.

Odsek avtoceste Maribor–Lenart prične z razcepom v območju Dragučove z navezavo na odsek avtoceste Pesnica–Slivnica. Trasa za razcepom prečka Pesniško dolino in poteka v smeri proti vzhodu po njenem severnem robu s potrebnim odmikom od regulirane struge reke Pesnica. Pri km 2+000 se v manjšem loku izogne stebru meddržavnega daljnovoda 400 kV. Trasa pred naseljem Pernica prečka glavno cesto G I-3. Nato poteka deloma ob in deloma po obstoječem nasipu akumulacije Pernica. Za naseljem Pernica poteka avtocesta ob severnem robu Pesniške doline, z odmikom od obstoječe struge Pesnice. Na območju sotočja reke Pesnice in Jakobskega potoka je načrtovana izgradnja priključka Pernica ter priključne ceste – nove cestne povezave od G I-3 v Ložanah proti Vukovju. Trasa AC zapusti Pesniško dolino pod Močno, kjer najprej z viaduktom prečka regulirano strugo Pesnice, v vkopu najprej preseka manjši greben z dostopno cesto na vrh Močne, nato pa se ponovno vkoplje v greben Močne. Le-tega prečka deloma v odprtem in oprtem vkopu ter deloma v pokritem vkopu. Takoj za pokritim vkopom z viaduktom prečka prečno dolino in se z globokim odprtim in enostransko oprtim vkopom usmeri v dolino Partinjskega potoka. Odsek avtoceste se zaključi za prečkanjem Partinjskega potoka v km 7+800.

Avtocesta je zasnovana kot izvennivojska štiripasovna cesta z odstavnimi in vmesnim ločilnim pasom ter zaviralnimi in pospeševalnimi pasovi. Projektirani normalni prečni profil avtoceste znaša 26,20 m in ga sestavljajo: 4 vozni pasovi po 3,75 m, 2 robna pasova po 0,50 m, srednji ločilni pas širine 3,20 m (2 x 1,60 m), 2 odstavna pasova širine 2,50 m in dve bankini po 1,0 m. Na mestih, kjer avtocesto prečkajo nadvozi z vmesno podporo v ločilnem pasu, je ločilni pas razširjen na 3,80 m. Dolžina odseka avtoceste Maribor–Lenart z normalnim prečnim profilom je 8,020 km. Zaviralni in pospeševalni pasovi imajo normalni prečni profil 3,85 m, dvopasovne priključne rampe 10,70 m, enopasovne priključne rampe 9,00 m, deviacije kategoriziranih cest 13,20 m, 11,30 m, 8,00 m oziroma 7,00 m, deviacije krajevnih cest 5,00 m, deviacije poljskih poti pa 4,00 m. Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste so načrtovani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Izjemoma se na območju pokritega vkopa “Močna“ upošteva računska hitrost 100 km/h in se temu primerno tudi omeji hitrost vožnje. Minimalni horizontalni radij je 900 m, minimalni vertikalni radij 14000 m, maksimalni vzdolžni sklon 3,8% in maksimalni prečni sklon 6,0%.

Razcep je načrtovan severno od mesta Maribor v Dragučovi, kjer se navezuje na odsek avtoceste Pesnica–Slivnica. Razcep zajema:

-        avtocesto odseka Slivnica–Pesnica od km 14+220 do km 15+550

-        rampo 806 – 2,2-1 v dolžini 1,38 km od P 101 do P 170 iz smeri Maribora proti Lenartu,

-        rampo 806 – 2,2-2 v dolžini 1,48 km od P 201 do P 275 iz smeri Lenarta priti Mariboru,

-        rampo 806 – 2,2-3 v dolžini 1,10 km od P 301 do P 356 iz smeri Šentilja proti Lenartu,

-        rampo 806 – 2,2-4 v dolžini 0,96 km od P 401 do P 449 iz smeri Lenarta proti Šentilju. Skupna dolžina dvopasovnih priključnih ramp razcepa znaša 4,920 km. K tej dolžini ni vštetih 0,22 km dolžine rampe 806-2,2-1 s polnim profilom avtoceste.

Priključek Pernica je načrtovan kot novogradnja v cestni povezavi Ložane (križišče G I-3)–Vukovje in je namenjen priključevanju lokalnega prometa od Zamarkove do Pernice vključno z obsežnim zaledjem Slovenskih goric. Predstavlja severni krak križišča glavne ceste G I-3 z južnim krakom ceste proti Malečniku. Priključek na avtocesto iz severne in južne smeri je oblikovan kot polovična deteljica z rampami 806-2,2-7 in 806-2,2-8 na severni strani ter rampama 806-2,2-5 in 806-2,2-6 na južni strani. Skupna dolžina eno in dvopasovnih priključnih ramp priključka “Pernica“ znaša 0,64 km od tega je dvopasovnih ramp 0,15 km.

Zaradi izgradnje avtoceste je treba izvesti deviacije naslednjih cest in poti: Deviacije kategoriziranih in krajevnih cest 806-2.1-1 Krajevna cesta Dragučova–Pernica je preložena na dolžini 0,553 km in ima NPP 7,00 m. Preložena lokalna cesta poteka v smeri sever – jug – vzhod in obratno ter se iz obstoječega poteka ponovno naveže na obstoječo cesto. 806-2.1-4 Lokalna cesta 8617 Pernica–Vukovje je deviirana na nasip ob Pesnici, nato pa neposredno pod akumulacijo Pernica prečka avtocesto in se priključi na obstoječo cesto. Dolžina trase je 0,521 km, NPP 5,00 m. Zaradi omejenih možnosti ima podvoz pod avtocesto svetlo višino 3,50 m. 806-2.1-5 Deviacija – priključna cesta Ložane–Vukovje je nova cestna povezava, ki navezuje avtocesto od priključka Pernica na obstoječo cestno mrežo. Trasa nove ceste prečka avtocesto v km 4+820 in se nanjo priključuje v obliki polovične deteljice v smeri severa in juga. Dolžina trase je 0,872 km, NPP 8,00 m. 806-2.1-6 Deviacija krajevne ceste pod Močno prečka avtocesto pod viaduktom 806-2,6-3 med km 5+840 – km 5+860 in se na južnem koncu priključuje na glavno cesto G I-3, na severnem pa na obstoječo lokalno cesto v naselju Močna. Dolžina trase je 0,316 km, NPP 7,00 m. 806-2.1-7 Krajevno cesto Šiker–Močna je po izvedbi pokritega vkopa treba ponovno zgraditi. Avtocesto prečka v km 6+360 na pokritem vkopu in poteka po enaki trasi kot pred prekinitvijo. Dolžina deviacije znaša 0,207 km, NPP 5,00 m. 806-2.1-8 Krajevna pot v Sp. Partinju v podvozu 806-2,3-11 prečka avtocesto v km 6+900. Dolžina deviacije je 0,200 km, NPP 5,00 m. 806-2.1-9 Lokalna cesta 4111 od glavne ceste G I-3 do Partinščaka prečka avtocesto v podvozu v km 7+420. Dolžina deviacije znaša 0,320 km, NPP 7.00 m. 806-2.1-10 Glavna cesta G I-3 prečka avtocesto v nadvozu zahodno od Pernice. Prečkanje je v km 2+440 kot nadvoz 806-2,4-1 ter pomeni preložitev obstoječe ceste G I-3 na novo traso z obojestransko navezavo na obstoječe stanje. Dolžina deviacije znaša 0,786 km, NPP 13,20 m. 806-2.1-11 Glavna cesta G I-3 v območju križišča s priključno cesto na avtocesto (806-2,1-5) na kateri je treba urediti pas za leve zavijalce in preurediti BUS postajališče v križišču. 806-2.1-12 Nova krajevna cesta od Močne proti Vukovju je speljana v pretežni meri po zasuti strugi Pesnice in se priključuje na deviacijo 806-2,1-5 ter se v nadaljevanju navezuje na lokalno cesto Pernica–Vukovje. Dolžina trase znaša 0,661 km, NPP 5,00 m. Deviacija Pekel–Fažmon Nova cesta na območju razcepa Dragučova, NNP 5,00 m, celotna dolžina 640 m. Deviacije poljskih poti: 806-2.1-2 Poljska pot ob priključni rampi 806-2.2-3 in 806-2,2-1 od začetka trase avtoceste in deviacije 806-2,2-3. Dolžina deviacije je 0,690 km. 806-2.1-3 Poljska pot ob desnem robu avtoceste od začetka trase avtoceste do navezave na cesto G I-3 in na obstoječo lokalno cesto v Pernici. Dolžina deviacije je 2,786 km. Od km 2+680 – km 2+780 ima ta deviacija NPP 8,00 m.

Na odseku avtoceste je treba zgraditi naslednje objekte: Nadvozi preko avtoceste

-        806-2,4-1; nadvoz za prečkanje deviacije glavne ceste G I-3 pri Pernici v km 2+442, dolžina 190 m, širina 13,42 m,

-        806-2,4-2; nadvoz za prečkanje priključne ceste Ložane–Vukovje 806-2,1-5 v km 4+818, dolžina 108m, širina 10,22 m. Podvozi

-        806-2,3-1; podvoz za prečkanje krajevne ceste 806-2,1-1 pod rampo 806-2,2-3, dolžina 19,55 m, širina 7,50 m v km 0+205,

-        806-2,3-2; podvoz za prečkanje krajevne ceste 806- 2,1-1 pod rampo 806-2, 2-4, dolžina 31,15 m, širina 7,50 m v km 0+083,

-        806-2,3-9; podvoz za prečkanje krajevne ceste 806-2,1-4 pod avtocesto v km 3+410, dolžina 26,30 m, širina 7,70 m,

-        806-2,3-11; podvoz za prečkanje krajevne ceste 806-2,1-8 pod avtocesto v km 6+905, dolžina 43,30 m, širina 8,35 m,

-        806-2,3-12; podvoz za prečkanje krajevne ceste 806-2, 1-9 pod avtocesto v km 7+432, dolžina 26,80 m, širina 8,40 m. Prepusti

-        806-2,3-3; prepust na Črncu v območju razcepa Dragučova pod rampo 806-2,2-1, v km 1+200, dolžina 52,40 m, širina 5,00 m,

-        806-2,3-4; prepust na Črncu pod deviacijo 806-2,1-2 v km 0+302, dolžina 8,50 m, širina 5,00 m,

-        806-2,3-5; prepust MJ 11 pod avtocesto v km 0+090, dolžina 32,50 m, širina 2,60 m,

-        806-2,3-6; prepust MJ 11 pod dostopno potjo v km 0+140 avtoceste, dolžina 10,00 m, širina 2,60 m

-        806-2,3-7; prepust MJ 11 pod prehodom za divjad v km 0+900 avtoceste, dolžina 20,00 m, širina 2,60 m,

-        806-2,3-14; prepust odvodnega jarka pod avtocesto v km 7+400, dolžina 39,80 m, širina 2,60 m,

-        806-2,3-17; prepust melioracijskega jarka pod deviacijo 806-2,1-5 v km 0+118,, dolžina 18,55 m, širina 2,60 m,

-        806-2,3-18; prepust odvodnega jarka pod deviacijo 806-2,1-1 v km 0+463, dolžina 12,55 m, širina 2,60 m,

-        prepust odvodnega jarka pod avtocesto v razcepu Dragučova km 15+400. Mostovi dolžine od 5 do 50 m

-        806-2,5-1; most čez staro Pesnico na avtocesti v km 2+325, dolžina 31,27 m, širina 7,00 m, uredi se tudi kot prehod za živali,

-        806-2,5-2; most čez regulirano Pesnico pod deviacijo glavne ceste G I-3 (806-2,1-10) v km 0+194, dolžina 23,00 m, širina 13,42 m,

-        806-2,5-3; most čez Staro Pesnico na deviaciji 806-2,1-3 v km 2+675, dolžina 19,51 m, širina 8,60 m,

-        806-2,5-5; most čez regulirano Pesnico na rampi 806-2, 2-7 v km 0+069, dolžina 35,40 m, širina 10,00 m,

-        806-2,5-6; most čez Partinjski potok pod avtocesto v km 7+720, dolžina 43,00 m, širina 9,40 m,

-        806-2,5-7; most čez Jakobski potok na deviaciji 806-2,1-12 v km 0+393, dolžina 8,00 m, širina 5,50 m. Mostovi dolžine nad 50 m in viadukti

-        806-2,5-4; most čez staro Pesnico na avtocesti v km 3+693, dolžina 54,83 m, širina 7,20 m, uredi se tudi kot prehod za živali,

-        viadukt Dragučova od km 14+824 do km 15+199 AC Slivnica–Pesnica, dolžina 361 m, širina 27,04 m.

-        806-2,6-1; viadukt na rampi 806-2,2-1 preko rampe 806-2,2-3 in deviacije 806-2,1-1 v km 0+769 do km 0+903, dolžina 134,00 m, širina 11,42 m,

-        806-2,6-2; viadukt na rampi 806-2,2-2 preko rampe 806-2,2-3 in deviacije. 806-2, 1-1 v km 0+559 do km 0+691, dolžina 132,00 m, širina 12,22 m,

-        806-2,6-3; viadukt čez regulirano strugo Pesnice v km 5+484 do 5+650, dolžina 164,00 m, širina 27,92 m,

-        806-2,6-4; viadukt čez dolino v km 6+462 do 6+624, dolžina 162,00 m, širina 23,92 m. Pokriti vkop

-        Prehod grebena Močne je načrtovan z dvocevnim pokritim vkopom svetle višine 5,70 m. Obe cevi sta enakih dolžin in sicer od km 6+060 do 6+410 oziroma v dolžini 350 m. Oporne in podporne konstrukcije

-        oporna konstrukcija OZ-1; max. višine do 8,00 m v globokem vkopu od km 6+640 do km 6+800 na levi strani avtoceste,

-        oporna konstrukcija OZ-2; max. višine do 5,00 m v km od 5+747 do km 5+830 na levi strani avtoceste,

-        oporni zid maksimalne višine do 5,00 m v km 5+940 do km 6+060 na levi strani avtoceste, izveden kot priključni zid k pokritemu vkopu. Podhodi za visoko divjad

-        806-2,3-8; podhod za visoko divjad pod avtocesto v km 0+900, širina 8,00 m, dolžina 26,30 m.

Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju ne sme poslabšati. Struge obstoječih vodotokov je treba ohraniti v največji možni dolžini. Pri regulaciji vodotokov morajo biti profili oblikovani čim bolj podobno naravnemu vodotoku, brežine pa morajo biti oblikovane nesimetrično s spreminjajočim se naklonom ter s čim večjo uporabo naravnih materialov (sonaravna regulacija). Sonaravna ureditev se izvede z geomorfološkim preoblikovanjem struge (sipine, plitvine, globočnina, kaskade, širitve korita, zožitve korita ipd.) ter z zasaditvijo z vodno in obvodno visoko in nizko vegetacijo. Obrežje jezera Pernica je treba nad gladino stalne ojezeritve zasajati ob razširitvah z visoko in gosto vegetacijo, ob ostalem delu pa le z nizko vegetacijo tako, da se ohranijo varovani pogledi iz ceste na jezero in krajino v ozadju. Dele vodotokov, ki so že regulirani je treba urediti skladno z zatečenim stanjem ali uporabiti načela renaturacije z zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne vegetacije. Preureditve vodotokov je treba izvesti tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka (pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost). Ohraniti je treba celotno geomorfologijo in vegetacijo ob stari strugi reke Pesnice pri Pernici in delno ob Partinjskem in Jakobskem potoku. Staro strugo Pesnice, obraslo z vegetacijo, je v času gradnje treba zaščititi s polno ograjo.

Prečkanja vodotokov je treba načrtovati tako, da bo svetli profil sposoben prevajati merodajno 100-letno vodo pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1,0 m. Treba je zagotoviti, da bo tudi najmanjši predlagani prerez objekta pod avtocesto normalno prehoden, t.j. vsaj 2,0 m visok in 1,5 m širok. Na odseku avtoceste je treba urediti naslednje vodotoke: Pesnica nad AK Pernica (0806-2.7-1) Ureditev Pesnice je načrtovana od njenega križanja z železniško progo Maribor–Šentilj na zahodu do vtoka v AK Pernica. Izvesti je treba desnoobrežni visokovodni nasip z nasutjem terena, prislonjenim ob nasip avtoceste. Izvesti je treba širitev prečnega prereza, do mostu na obstoječi glavni cesti v km Pesnice 49+515, načrtovati jo je kot renaturacijo sedanje ureditve. Pesnica pod AK Pernica (0806-2.7-1) Strugo Pesnice je treba prestaviti v neposredno bližino avtoceste. Med avtocesto in Pesnico je potrebno izvesti nasutje terena. Načrtovana ureditev se načrtuje kot renaturacija sedanje ureditve. Staro korito Pesnice je treba zasuti tako, da se formira padec terena proti novemu koritu Pesnice. Črnec (0806 – 2.7-2) Urediti je treba visokovodni nasip na desnem bregu vodotoka Črnec, ki bo visoke vode Črneca in poplavne vode Pesnice nad železniško progo usmerjal v urejeno strugo Pesnice. MJ – 11(0806-2.7-3) Izvede se prestavitev jarka v delu od prečkanja G I-3 pri Pesniškem dvoru do km 2+260 oziroma km 2+280 v dolžini 2460 m. Prečkanje avtoceste se izvede med km 0+080 do km 0+100. Stara Pesnica (0806-2.7-6) Služi kot naravni rezervat v katerega bo iz novega korita Pesnice speljan del nizkih voda. Dotoke bo regulirala tablasta zapornica, cilj je preprečitev poplav v naselju Pernica. Delno je treba urediti strugo ob deviaciji 806-2.1-4 (nadvišanje obstoječe ceste). Dragučovski potok (0806-2.7-7) in njegovi pritoki (0806-2.7-8, 2.7-9 in 2.7-10) Urediti jih je treba na vsej njihovi dolžini v največji možni meri po novi trasi na stiku pobočja in nožice predvidenih nasipov. Črnec – MJ – 12 (0806-2.7-13) V območju križanja z avtocesto je treba izvesti prestavitev jarka, na območju potrebnega preurejanja izvedenih melioracij pa njegovo rekonstrukcijo. Izgraditi je treba dva prepusta. Jakobski potok Prestavitev potoka se izvede na izlivnem odseku in sicer ob zahodni strani deviacije 0806-2,1-5. Priključi se na obstoječe korito v km 0+304. Partinjski potok (0806-2.7-20) Izvesti je treba pravokotno prečkanje struge Partinjskega potoka in avtoceste v km 7+720. Ureditev je treba zasnovati kot renaturacijo sedanje ureditve z možnostjo kasnejšega podaljšanja te ureditve do akumulacije Komarnik. Dovodni jarek do zimovnikov ob AK Pernica (0806-2.7-24) dolžina 960 m V dolžini 960 m je treba prestaviti dovodni jarek do zimovnikov (od km 2+420 do km 3+380). Od dovodnega jarka do podslapja AK Pernica se pod avtocesto izvede cevovod. Jarki Za odvodnjo zalednih oziroma drenažnih vod ter za vzpostavitev nemotenega napajanja akumulacij ter drugih potokov je treba urediti več odvodnih jarkov. Jarek (0806-2.7-19) Zasuje se zaključni del tega jarka, funkcijo odvodnika bodo prevzeli odvodni jarki avtoceste.

Izvesti je treba:

-        izgradnjo novega pregradnega nasipa

-        delno čiščenje mulja iz akumulacije

-        izgradnjo prelivnega objekta

-        izvedba ukrepov povezanih z novo ureditvijo odtokov Pesnice in akumulacije Pernica. Pregradni nasip AK Pernica se v celoti rekonstruira s tem, da se na odseku med km 2+680 do km 3+400 prisloni ob nasip avtoceste. Ta nasip bo s svojo krono na koti 250.50 m dvignjen 0,50 m nad gladino najvišje vode, ki bi v Pesnico lahko pritekla in na zračni strani približno 1,0 m nad niveleto avtoceste na tem odseku. Nasip AK Pernica se izvede kot renaturacija sedanje ureditve, zato se bo njegovo obliko spreminjalo tako v pogledu širine na kroni (od 4.0 m naprej), kakor tudi pri nagibih brežine. Čiščenje mulja V povezavi s predvidenim koriščenjem razpoložljivega akumulacijskega prostora (znižanje gladine stalne zajezitve) in njenim koriščenjem (ribogojstvo) bo potrebna odstranitev odloženega mulja. Potreben obseg čiščenja in gladine stalne zajezitve bo natančno opredeljena v projektni dokumentaciji. Prelivni objekt Prelivni objekt oziroma izpust iz akumulacije Pernice bo zagotovil neoviran in varen odtok najvišjih voda, ki bi v akumulacijo Pernica sploh lahko pritekle in s svojo hidromehansko opremo (zapornice) omogočil tudi regulacijo, to je zmanjšanje konice odtoka po koritu navzdol vse do upoštevane merodajne visoke vode (Q 100). Preliv mora biti načrtovan tako, da bo v vseh pogojih zagotavljal režim obratovanja. Drugi ukrepi povezani z novo ureditvijo odtokov Pesnice in akumulacije Pernica Vsi drugi ukrepi, ki so vezani na koriščenje akumulacije Pernica (ribogojstvo) morajo biti rešeni tako, da varstveni režim obratovanja v nobenem primeru ne bo moten in s tem ogrožena varnost obratovanja avtoceste.

Obstoječe melioracijske sisteme je treba po izgradnji avtoceste sanirati na tistih območjih, kjer bo s posegom v prostor prišlo do porušenja obstoječega melioracijskega sistema. Istočasno je treba vzpostaviti tudi nemoteno odvajanje drenažnih vod po obstoječih ali novih melioracijskih jarkih. Na zbirnih melioracijskih jarkih, ki niso vključeni v samo odvodnjo avtoceste, je treba na prizadetih odsekih tudi v spremenjenih položajih zagotoviti zadovoljivo delovanje teh sistemov. Sanacijo melioracijskih sistemov izven območja urejanja s tem lokacijskim načrtom ureja investitor vzporedno z izgradnjo avtoceste na podlagi občinskih prostorskih aktov.

Onesnažene vode iz vozišča je treba zbirati in zajemati deloma z njihovim kanaliziranjem, v pretežni meri pa z odprtimi ter potrebam ustrezno prirejenimi (utrjenimi) jarki in muldami. Vse iz površin avtoceste zbrane onesnažene vode, je treba pred izpustom naprej v najbližji površinski vodotok ali kak drug odvodnik ustrezno očistiti. Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Za odvodnjavanje meteornih voda je treba zgraditi meteorno kanalizacijo v naslednjem obsegu:

-        na območju razcepa Dragučova z iztokom v čistilna objekta 0806-2.9-1 in 0805-2.9-3,

-        od km 2+340 do km 2+920 z iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-5,

-        od km 2+260 do km 2+320 iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-4,

-        od km 2+960 do km 3+640 z iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-6,

-        od km 5+680 do km 6+040 z iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-9,

-        od km 6+640 do km 6+890 ter od km 6+900 do km 6+920 z iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-9a,

-        od km 6+920 in km 7+390 z iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-10,

-        od km 7+440 do km 7+700 z iztokom v čistilni objekt 0806-2;9-10a,

-        od km 7+740 do 7+800 oziroma do konca obdelave lokacijskega načrta se kanalizacija priključi na kanalizacijo naslednjega avtocestnega odseka,

-        vmesni odseki se bodo odvodnjavali z jarki. V meteorno kanalizacijo se lahko odvajajo le meteorne vode iz asfaltnega dela cestišča ter v vkopih voda z brežin. V kanalizacijski sistem avtoceste ne smejo biti speljane sanitarno – fekalne vode. Zadrževalni bazeni – čistilni objekti so dimenzionirani za vsak izpust posebej in morajo zagotavljati zahtevano vodotesnost. Potrebno je njihovo redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek. Pri dimenzioniranju predlaganega objekta je potrebno upoštevati vse vodotoke, ki bi vanj lahko pritekli. Na odseku avtoceste je treba zgraditi dvanajst zemeljskih zadrževalnih bazenov:

-        Objekt 0806-2;9-1 leži na območju razcepa v Dragučovi med rampama 0806-2; 2-1 in 0806-2;2-2,

-        Objekt 0806-2;9-2 leži ob avtocesti – desno, objekt v cestnem profilu 318-319 rampe 0806-2;2-3,

-        Objekt 0806-2;9-3 leži ob rampi 0806 – 2.2-4 – desno, objekt v cestnem profilu 414-416, iztok iz objekta v MJ-12,

-        Objekt 0806-2;9-4 leži ob avtocesti – desno, objekt v km 2+260 – km 2+300, iztok iz objekta v staro Pesnico,

-        Objekt 0806-2;9-5 leži ob avtocesti – desno, objekt v km 2+360 – km 2+400, iztok v staro Pesnico,

-        Objekt 0806-2;9-6 leži ob avtocesti – desno, objekt v km 3+560- km 3+620, iztok v Pesnico,

-        Objekt 0806-2;9-7 leži ob avtocesti – levo, objekt v km 4+480 – km 4+540, iztok v obcestni jarek,

-        Objekt 0806-2;9-8 leži ob avtocesti – desno, objekt v km 5+470, iztok v jarek,

-        Objekt 0806-2;9-9 leži ob avtocesti – levo, objekt v km 5+610- km 5+650, iztok v Jakobski potok,

-        Objekt 0806-2;9-9a leži ob avtocesti – desno, objekt v km 6+900 – km 6+920, iztok v obcestni jarek,

-        Objekt 0806-2;9-10 leži ob avtocesti – desno, objekt v km 7+380 – km 7+400, iztok v jarek 0806-2;7-18,

-        Objekt 0806-2;9-10a leži ob avtocesti – levo; objekt v km 7+640 – km 7+680, iztok v Partinjski potok. Po izgradnji objektov je treba brežine zatraviti in zasaditi. Vse armiranobetonske ali betonske dele (prelivni jaški, cevovodi) je treba izvesti vodotesno. Vsi objekti so dostopni za čiščenje in vzdrževanje.

Na območju pokritega vkopa (med km 6+060 do km 6+420), je na območju vhoda (v km 6+060) treba zgraditi ustrezen zaprt objekt v katerem se bo zadržalo morebitno izlitje in onesnažene vode, ki bi nastale pri pranju cestnih površin pokritega vkopa. Onesnažene vode je treba ustrezno čistiti (lahko tudi z odvozom na najbližjo čistilno napravo).

Pred izvedbo kakršnihkoli posegov na obravnavanem območju je treba določiti natančno lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi. Načrtovano infrastrukturo je treba projektirati in izvajati v skladu z zakonskimi in tehničnimi predpisi ter zahtevami upravljavcev, podanih v soglasjih ter v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih projektih. Za objekte, ki se rušijo, je treba obstoječe priključke ustrezno odstraniti.

Zaradi gradnje avtoceste, deviacij, regulacij in objektov je na vodovodnem omrežju treba izvesti naslednje:

-        zgraditi lokalni vodovodni cevovod ob deviaciji Pekel–Fažmon z navezavo na vodovodni sistem Dragučova–Vodole,

-        na območju razcepa Dragučova preložiti obstoječ cevovod oziroma izgradtiti novega (dovod vode v vodovodni sistem Dragučova–Vodole) v dolžini 635 m,

-        v Pernici izgraditi nadomestni cevovod (LŽ 400) z navezavo na obstoječi cevovod. Prečenje Pesnice se izvede z jeklenim sifonom. Istočasno je treba zgraditi odcepe za navezavo sekundarnega omrežja,

-        na delu prečkanja nove priključne ceste 0806-2.1-5 z glavno cesto G I-3 izgraditi nadomestni cevovoda z navezavo na obstoječ cevovod in vgradnjo v zaščitno kineto,

-        vzdolž ceste Močna–Vukovje (dev. 806-2,1-12) izgraditi nadomestni cevovod v skupni dolžini 1450 m za navezavo sekundarne potrošnje severno od Pesnice ter cevovod za Vukovje z navezavo na obstoječ cevovod v Močni. Ta cevovod nadomešča obstoječi cevovod od križišča v Ložanah preko Perniškega polja proti Vukovju,

-        v novi lokalni cesti 0806-2.1-6 izgraditi nadomestni cevovod do prečrpalne postaje Partinje,

-        v obstoječi lokalni cesti za sosesko Močna izgraditi sekundarni cevovod,

-        izgraditi priključni cevovod za Vukovje, Vzdolž novih tras cevovodov je obvezno nadomestiti vse hišne priključke ter zagotoviti čimmanj moteno oskrbo. Na transportnih dovodnih cevovodih so posegi možni le dogovorno z upravljalcem vodovoda.

V naselju Močna je treba pod avtocesto izgraditi prečkanje kanalizacijskega omrežja. Prečkanje se izvede s kanalom v km 5+840 in na območju pokritega vkopa v km 6+340 – km 6+380. Prečkanje pod avtocesto v km 5+840 je treba izvesti z obbetonirano kanalsko cevjo, položeno med jaškoma na obeh straneh avtoceste. Prečkanje avtoceste v km 6+340 – km 6+380 ne zahteva nobenih dodatnih ukrepov (potek kanalizacije nad pokritim vkopom).

Ureditve, ki jih je treba izvesti na električnem omrežju, so: Visokonapetostni vodi Križanje 400 kV DV Maribor–Avstrija (Kainechtal) z avtocesto v km 1+880 – 1+920 mora biti izvedeno v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer je treba upoštevati določila pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV. Zamenjati oziroma ponovno položiti je treba del ozemljitve jeklenega stebra, ki se nahaja v neposredni bližini avtoceste. Za servisna vozila je treba zagotoviti dostopno pot do stebra daljnovoda. Ustrezno je treba zavarovati in preprečiti nalet težkih vozil v steber daljnovoda. Srednjenapetostni vodi

-        zaradi križanja avtoceste in 20 kV DV Dragučova (d-290) v km 0+600 – 0+620 je treba v križni razpetini obstoječe drogove zamenjati z višjimi železnimi jambori z električno in mehansko ojačeno izolacijo oziroma izvesti kabelsko križanje,

-        demontirati je treba del 20 kV DV Pesnica – TP Pesnica (d-32) in ga zamenjati z novim DV na betonskih drogovih; križanje se izvede v km 1+420 – 1+440,

-        na 20 kV DV RTP Lenart – DV Maribor (d-593) je treba obstoječe drogove pri prečkanju z AC v km 2+640 – km 2+700 in km 5+080 – km 5+120 zamenjati z železnimi jambori ustreznih višin. Obstoječi DV je treba zamenjati z novim na betonskih drogovih in ga prestaviti vzdolž avtoceste. Izvede se križanje prestavljenega DV z deviacijo 806-2,1-5 ter načrtovano avtocesto v km 5+280 in v km 6+720,

-        20 kV DV Partinje (d-83) je treba demontirati in ga nadomestiti z novim daljnovodom; prečkanje z avtocesto se izvede v km 4+640,

-        20 kV DV TP Pernica – TP Zamarkova (d-33) je treba demontirati in ga zamenjati z novim DV na betonskih drogovih; ob tem je zaradi križanja s priključkom “Pernica“ treba v križni razpetini obstoječe drogove zamenjati z višjimi drogovi,

-        urediti je treba priključek DV 20 kV Ložane 3 (d-658) na DV TP Pernica -TP Zamarkova; demontirati je treba 100 m obstoječega DV in ga nadomestiti s 110 m novega daljnovoda,

-        demontirati je treba 20 kV DV Močna 1 (d-166) ter zgraditi nov odcep iz prestavljenega DV TP Pernica – TP Zamarkova do nove nadomestne TP Močna 1,

-        urediti je treba priključek DV 20 kV Grušova (d-61) na prestavljeni DV TP Pernica – TP Zamarkova (d-33),

-        urediti je treba priključek obstoječega DV 20 kV Močna 2 (d-453) na prestavljen DV TP Pernica – TP Zamarkova (d–33),

-        urediti je treba križanje Partinjskega potoka z DV 20 kV Hrastovec (d-127) in zagotoviti vključitev na prestavljeni DV TP Pernica – TP Zamarkova,

-        urediti je treba kabelski odcep od DV (d-33) do nove TP Močna 3 za ureditev napajanje javne razsvetljave pokritega vkopa (predora) Močna. Nizkonapetostni vodi

-        od km 14+400 do km 14+700 avtoceste Slivnica–Pesnica demontirati obstoječe nizkonapetostno omrežje in ga nadomestiti s kabelsko povezavo v km avtoceste 14+668.

-        omrežje, napajano iz TP Vosek 3, je treba demontirati ter ga nadomestiti s kabelskim omrežjem; križanje z avtocesto se izvede v km 1+920,

-        omrežje, napajano iz TP Pernica 1, je treba demontirati in ga nadomestiti s kablom; prečkanje avtoceste se izvede v km 2+540 – 2+560,

-        prostozračno omrežje, napajano iz TP Pernica 1, je treba v km 3+460 – 3+480 nadomestiti s kablom,

-        obstoječe omrežje je treba priključiti na prestavljeno TP Močna 1 Prečkanje nizkonapetostnega kabla se izvede v km 5+600 – km 5+620,

-        kabel, napajan iz TP Močna 2, je treba zamenjati z novim kablom; prečkanje z avtocesto se izvede v km 6+120,

-        izvesti je treba kabelski priključek za napajanje javne razsvetljave predora oziroma pokritega vkopa Močna,

-        omrežje, napajano iz TP Zamarkova 1, je treba na mestu križanja z avtocesto v km 6+880 – 6+920 demontirati in nadomestiti s kabelskim omrežjem,

-        preurediti je treba nizkonapetostne izvode iz TP Zamarkova 1 z demontažo obstoječega omrežja in nadomestitvijo z nadzemnega in kabelskega omrežja; križanje z avtocesto se izvede v km 7+420. Transformatorske postaje Obstoječo transformatorsko postajo (TP) jamborske izvedbe TP Močna 1 je treba nadomestiti z novo TP enakega tipa na lokaciji cca 30 m zahodno od obstoječe. Zgraditi je treba novo transformatorsko postajo Močna 3. Lokacija nove TP je južno ob avtocesti v km 5+940 – km 5+960. Javna razsvetljava Javno razsvetljavo priključka “Pernica“ je treba napajati iz že obstoječe omarice javne razsvetljave, napajane iz TP Ložane 3. Skupna dolžina je 700 m. Javna razsvetljavo je treba izvesti s svetilkami na kandelabrih višine 9–10 m. Javno razsvetljavo deviacije 806-2,1-6 pod viaduktom 806-2,6-3 pod AC v km 5+600 je treba izvesti v dolžini cca 500 m s svetilkami na nizkih kandelabrih (3,5–5m).

Del obstoječega magistralnega plinovoda M-1 Ceršak–Rogatec pod avtocesto v km 1+285 je treba prestaviti oziroma predvideti vgradnjo ustrezno dimenzionirane stene zaščitne cevi brez prekinitve pretoka oziroma transporta plina ali izvesti drugo tehnično zaščito plinovoda, ki jo bo v fazi projektiranja dopuščala veljavna zakonska regulativa. Vzhodno od obstoječega plinovoda v odmiku cca 10 m je treba vzporedno položiti načrtovani plinovod M1/1. Vse tehnične rešitve, prestavitve in zaščite plinovoda morajo biti projektno obdelane in usklajene z veljavno zakonsko regulativo.

Ukrepi, ki jih je treba izvesti, so:

-        na območju razcepa Dragučova kablirati razvodno naročniško omrežje. Lokacija novih kablov se izbere tako, da se ob minimalnih posegih na TK vodih in minimalnih stroških izvrši preusmeritev obstoječih naročnikov na nove kabelske izvode,

-        prestaviti optični kabel Maribor–Lendava–Madžarska, koaksialni kabel Maribor–Lenart in krajevni kabel telefonske centrale Vosek. Prestavitev trase se izvede na severno stran objekta 0806-2.5-1 in glavne ceste G I-3 izven cestišča glavne ceste,

-        kablovode je treba na delu, kjer prečkajo priključno cesto 806-2.1-5 ter cesto 806-2,1-6, zaščititi s polcevjo in obbetoniranjem,

-        zaščititi in prestaviti je treba krajevni kabel telefonske centrale Vosek. Prečkanje se izvede pravokotno na os ceste v km 5+820,

-        kablirati razvodno naročniško omrežje z ustreznimi zemeljskimi kabli, na delu, kjer prečkajo deviacijo 806-2.1-8 in 806-2.1-9. Prečkanje se izvede v km 6+880 – km 6+920 in v km 7+420 – km 7+440.

Sistem klic v sili, ki obsega izvedbo kabelske kanalizacije, platojev za klicne stebričke ter vlečne, stojne in premostitvene jaške, je treba izvesti na celotni dolžini avtoceste in ga v razcepu Dragučova priključiti na kabelsko kanalizacijo odseka avtoceste Slivnica–Pesnica. Istočasno je treba dopustiti uporabo telekomunikacijske kanalizacije za obrambne namene.

Projekt za pridobitev dovoljenja za gradnjo avtoceste in nanjo vezanih ureditev mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Trasa avtoceste Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Ob avtocesti, deviacijah in rampah je treba uporabiti enostranske odbojne ograje z distančniki s pripadajočimi zaključnicami. Višina zgornjega roba ograje je 75 cm nad voziščem, od roba asfalta je odmaknjena min 0,50 m. Ograje so opremljene s svetlobnimi odbojniki. Križanje avtoceste z G I-3 pri Pernici je treba izvesti tako, da se ohranijo značilne vedute v obeh smereh, pretočnost prostora in povezanost prostorskih prvin. Posebej je treba označiti spremenjene navezave na dostopne poti do območij rekreacije in na vinske turistične ceste. Objekti na avtocesti Vse cestne objekte (mostove, podhode, prepuste) je treba oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v odvisnosti od urbane in krajinske podobe prostora tako, da se čimbolj vključijo v okolje. Oporni in podporni zidovi naj bodo strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo. Konstrukcije viaduktov in mostov morajo biti transparentne. Konstrukcija nadvoza glavne ceste pri Pernici mora biti izvedena tako, da se ohranjajo značilni pogledi na in s kulturnega spomenika v širši prostor, pretočnost prostora in povezanost prostorskih prvin. Oblikovanje portalov pokritega vkopa pri Močni mora biti ločeno: vzhodni portal mora biti zaradi pravokotnega vstopa oblikovan poudarjeno, zahodni pa zaradi poševnega vstopa čimbolj nepoudarjeno. Priključek Območje priključka mora biti arhitekturno in krajinsko oblikovano; ureditev celotnega območja priključka mora biti izdelana v krajinsko ureditvenem načrtu. Protihrupne zaščite Varovalne in protihrupne zaščite morajo biti locirane tako, da ne poudarjajo avtocestnega telesa pri pogledih z varovane naravne in kulturne dediščine. Izvesti je treba transparentne protihrupne zidove na lokacijah, opredeljenih v 25. členu te uredbe. Posegi v obcestni prostor Obcestni prostor je treba urejati z upoštevanjem reliefnih značilnosti prostora, krajinskih vzorcev, sonaravnega urejanja potokov in jezer, obsaditvijo protihrupnih zidov ter z obnovo gozdnih robov. Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrt morajo biti v skladu z izhodišči lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora. Z urejanjem obcestnega prostora je treba pričeti takoj po zaključnih zemeljskih delih in ga dokončati še pred začetkom obratovanja avtoceste. Pri poteku avtoceste skozi gričevnat svet je treba upoštevati naslednja izhodišča:

-        vkopne brežine naj bodo položne; primeren naklon je 1:3 ali več,

-        pri oblikovanju vkopov do globine 6 m je izvesti enotno brežino,

-        pri vkopih globine 6-15 m je na sredi višine izvesti bermo širine 3 m,

-        za vkope globje od 10 m je treba izvesti opiranje z zidom višine 5-6 m,

-        nasipne brežine je treba izvesti v naklonu 1:2 ali 1:2,5; kjer je mogoče tudi 1:3 ali več; uporabijo se lokalni glineni materiali,

-        pri izvedbi bočnih nasipov je treba posebej urediti peto nasipov, njihovo odvodnjavanje ter zasaditev brežin z avtohtonim, hitro rastočim rastlinjem, Oblikovanje brežin v vkopu se izvede položno z zaokroženimi izteki v obstoječi teren med km 5+940 do km 6+060 na severni strani ter med km 6+620 – km 6+820 na severni in južni strani. Brežine se uredijo samo z zemljino; urejanje z betonskimi elementi ni dopustno. Med km 6+640 – km 6+800 je treba brežine v vkopu na severni in južni strani utrditi s popleti. Obsaditi oporni zid s popenjalko na sledečih območjih 5+745 do km 5+830 na severni strani, km 5+640 do km 6+780 na severni strani. Oblikovanje brežin v nasipu z manjšo višinsko razliko je treba izvesti položno s konkavnim iztekom v teren na sledečih mestih:

-        med profilom 170 rampe 806 -2,2-1 in do km 0+080 na severni in južni strani,

-        med km 0+100 – km 0+460 na severni strani,

-        med km 0+100 – km 0+820 na južni strani,

-        med km 1+100 – km 2+060 na južni strani,

-        med km 2+100 – km 2+520 na južni strani v presledkih zaradi prečkanja potokov,

-        med km 2+580 – km 2+640 na severni strani,

-        med km 3+640 – km 4+120 na južni strani,

-        med km 4+180 – km 5+040 na južni strani s presledki stare struge Pesnice in priključka Pernica. Brežine v nasipu z večjo višinsko razliko je treba v peti nasipa rahlo konkavno oblikovati in vključiti v obstoječi teren z zasipom. Berma se na zgornji strani rahlo zaokroži. Oblikovanje se izvede na naslednjih mestih:

-        med km 6+840 do km 7+200 na severni strani,

-        med km 6+810 do km 7+800 na južni strani s presledki prečkanja potoka in lokalne ceste,

-        med km 7+720 do km 7+800 na severni strani. Zeleni pas ob protihrupnih zidovih se izvede z zasaditvijo dreves, grmovnic in mestoma popenjalk na naslednjih mestih:

-        za protihrupno ograjo med km 0+540 -2+120 na severni strani,

-        za protihrupno ograjo med km 2+720 – km 3+120 na južni strani v smeri proti kraju Pernica,

-        ob protihrupni ograji med km 3+540 – km 3+600 na južni strani,

-        ob protihrupni ograji med km 4+400 – km 4+600 na severni strani,

-        ob protihrupni ograji med km 5+320 – km 5+540 na severni strani,

-        ob protihrupni ograji med km 7+280 – km 7+600 na severni strani. Vse zasaditve (vključno z pogozditvijo) se izvedejo z avtohtono vegetacijo. Vmesni ločilni pas je treba zatraviti kolikor to dopuščajo pogoji odvodnje. Opuščene dele glavne ceste in drugih cest je treba reliefno preoblikovati in zatraviti oziroma zasaditi v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora. Pri ureditvi zelenih površin je treba upoštevati naslednje pogoje: Točkovne zasaditve v krajini se izvede sklenjeno v kombinaciji dreves in grmovnic na sledečih lokacijah:

-        med km 0+040 – km 0+080 na severni in južni strani,

-        med km 2+060 – km 2+100 na južni strani ob cesti,

-        med km 4+120 – km 4+180 na južni strani,

-        med km 5+100 – km 5+160 na južni strani,

-        med km 7+060 – km 7+100 na severni strani. Gozdne robove je treba obnoviti z uporabo grmovnih in mestoma drevesnih vrst na naslednjih lokacijah:

-        v območju razcepa Dragučova na severni strani rampe 806-2,2-4,

-        med km 6+340 – km 6+500 na severni strani kolikor pride do poškodb,

-        med km 6+400 – km 6+520 na južni strani kolikor pride do poškodb. Na manjših površinah se pogozdi vmesni prostor na območju razcepa Dragučova. Kot ozki pasovi se izvede pogozditev na severni strani avtoceste med km 0+820 – km 0+980 in km 0+580 – km 1+840 ter med km 1+980 – km 2+300 na severni strani. Pogozditi je treba tudi vmesni prostor v priključku “Pernica“ med km 4+700 – km 4+780. Optično vodenje in optično zaključevanje ceste z vegetacijo Optično vodenje ceste je treba zagotoviti z zasaditvijo na zunanji strani krivine avtoceste:

-        v območju razcepa Dragučova,

-        v območju priključka Pernica med km 4+660 – km 4+960 na severni in južni strani avtoceste,

-        v območju lokalne ceste med km 5+600 – km 5+800 na severni strani avtoceste,

-        v območju lokalne ceste med km 7+400 – km 7+440 na severni in južni strani avtoceste. Označevanje posebnih dogodkov Z zasaditvijo se opozarja voznika na možno spremembo na vozišču (mokro cestišče zaradi prečkanja ali bližine vodotoka, pogostost različnih živalskih vrst ob cesti zaradi prehoda za živali). Označevanje posebnih dogodkov se kot opozorilo vozniku izvede z manjšimi vegetacijskimi sestoji z drevesnimi in grmovnimi vrstami na naslednjih mestih:

-        med profili 160 – 162 rampe 806-2,2-1 v območju razcepa Dragučova,

-        med km 0+060 – 0+120 na severni strani,

-        med km 0+820 – km 0+940 na severni in južni strani. Obsaditev zemeljskih zadrževalnikov Ne glede na funkcijo je treba z avtohtono vegetacijo obsaditi naslednje zemeljske zadrževalne bazene:

-        v območju razcepa Dragučova v smeri proti Lenartu (ob potoku Črnec) na severni strani,

-        med km 2+360 do km 2+420 na južni strani,

-        med km 3+560 do km 3+630 na južni strani,

-        med km 5+600 do km 5+660 na severni strani,

-        med km 6+900 do km 6+940 na južni strani,

-        med km 7+380 do km 7+ 400 na južni strani,

-        med km 7+640 do km 7+680 na severni strani. Nadomestni biotopi Ohraniti ali nadomestiti je treba vodni biotop med km 7+440 – km 7+480 na severni strani avtoceste. Ohranitve močvirskega travnika Ohraniti je treba močvirski travnik južno od avtoceste ob Perniškem jezeru med km 2+720 – 3+000. Gradbena operativa ne sme posegati v močvirske travnike v območju Močne pod viaduktom 0806 – 2,6 – 4. med km 6+540 -km 6+780. Zaščita pred erozijo Zaradi glinasto peščene preperinske plasti v primerih, ko ni vegetativne zarasti in poraslosti, nastopa površinska erozija v strugah površinskih odvodnikov pa bočna erozija. Večjo erozijo je pričakovati takoj po izvedbi regulacij, ko brežine še ne bodo zaraščene. Erozijo in sproščanje plavin je treba zmanjšati s protierozijskimi ukrepi v strugah vodotokov ter s preprečevanjem površinske erozije na kmetijskih površinah. Za omejevanje erozije z razgaljenih površin in gradbišča je potrebno začasno urediti in sproti, takoj po končanih zemeljskih delih, sanirati vsa odvodnjavanja. Za omejevanje erozije iz trajnih deponij je treba urediti odvodnjavanja na območju deponij, v vkopih je treba izvesti kanalete ali obojestranske vzdolžne drenaže. Na pobočju Močne je treba izvesti prečne drenaže, prav tako na globokih vkopih z medplastmi peska. Vode zajete na višjih etažah je treba zajeti s kanaletami na vmesni bermi in jih speljati v muldo ali koritnico ob dnu vkopa. Zagotavljanje stabilnosti in nosilnosti tal Za zagotavljanje stabilnosti terena je treba pri poteku avtoceste skozi gričevnat svet načrtovati temu primerne rešitve. Za nasipe na mokrih ter slabo nosilnih površinah je treba izvesti bočne nasipe oziroma drugo obliko stabilizacije. Pri izvedbi bočnih nasipov je treba posebej urediti peto nasipov in njihovo odvodnjavanje. Pri izvedbi vkopov je treba preprečiti zaprtje precednic podtalnice; večje izvire iz vložkov peskov je treba posebej odvajati in ob nevarnosti porušitve brežine vgraditi dodatna prečna rebra. Zagotoviti je treba primerno odvodnjavanje v trasi zajetih meteornih in pobočnih vod. Odlagališča presežkov materiala je treba urediti tako, da se prilagodijo konfiguraciji obstoječega terena s primerni nakloni in da je možna kontinuirana povezava s sosednjimi kmetijskimi zemljišči. Za območje, ki se vrne urbani rabi je treba prostor končno oblikovati tako, da je možna funkcionalna navezava na obstoječe cestno omrežje.

Na osnovi prometnih obremenitev za obdobje do leta 2024 ter skladno z določili uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) so po končani gradnji določeni naslednji ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom: a)     Aktivna zaščita Izvesti jo je treba s protihrupnimi ukrepi (zidovi in nasipom) na naslednjih lokacijah: Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96) ter rezultati monitoringa. Ukrepi, ki jih je treba izvesti na osnovi prognoze prometa za 5-letno plansko obdobje obsegajo naslednje: a)     Aktivna zaščita Izvesti jo je treba s protihrupnimi ukrepi (zidovi in nasipom) na naslednjih lokacijah: b)     Pasivna zaščita V primeru ugotovljenih prekoračitev dovoljenih ravni hrupa ob prvih meritvah oziroma ob izvajanju obratovalnega monitoringa je treba izvesti pasivno zaščito – izboljšati zvočno izoliranost oken na naslednjih objektih:

-  parc. št. 241/2, 241/3, k.o.Vosek, Vosek 9, na severni strani avtoceste, km 1+880,

-  parc. št. 239/24, 239/25, k.o.Vosek, Vosek 10 na severni strani avtoceste, km 2+160,

-  parc. št. 247/6, 247/7, 247/8, k.o. Vosek, Vosek 12, na severni strani avtoceste, km 1+580,

-  parc. št. 248/1, 248/2, k.o. Vosek, Vosek 13, na severni strani avtoceste, km 1+500. V času gradnje se skladno s 33. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99, 56/99 in 22/00) dopusti take emisije hrupa zaradi gradnje, da skupna obremenitev okolja ne presega predpisanih kritičnih ravni za posamezna bivalna območja. Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje obsegajo tudi ustrezno protihrupno zaščito začasnih gradbenih objektov, upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del) ter uporabo delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Za potrebe gradnje je treba v čim zgodnejši fazi usposobiti traso avtoceste. Naselja v neposredni bližini avtoceste bo v primeru ugotovljenih prekoračitev v času gradnje treba zavarovati z začasnimi protihrupnimi ukrepi, ki bodo hkrati omejevali tudi širjenje onesnaženega zraka z gradbišč. Protihrupni ukrepi v času obratovanja se izvedejo v zgoraj navedenem obsegu, kolikor se ne spremenijo prometne obremenitve, ki so bile podlaga za določitev teh ukrepov.

Pred pričetkom gradnje je treba v okviru pripravljalnih del popisati in dokumentirati stanje in morebitne poškodbe vseh objektov, ki so od trase avtoceste oddaljeni manj kot 50 metrov. Vse ugotovljene nove poškodbe je treba sproti sanirati oziroma ustrezno ukrepati. V primeru, da bi se na objektih ugotovile resnejše poškodbe zaradi vibracij, je treba prilagoditi tehnologijo gradnje in uporabiti drugo gradbeno mehanizacijo.

Zagotoviti je treba vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin in odkritih delov trase ob suhem in vetrovnem vremenu ter preprečevati nekontroliran raznos materialov iz gradbišča s transportnimi sredstvi. Pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine.je treba vozila čistiti, prav tako prekrivati sipke tovore. Upoštevati je treba emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji ter prezračevalnih napravah, uporabljenih v času gradnje pokritega vkopa Močna.

Avtocesta ne poteka po zavarovanem območju podtalnice. Na celotnem odseku izgradnje avtoceste ter z njo povezanih ureditev je treba upoštevati in izvajati naslednje pogoje in ukrepe:

-        izogibati se je treba vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove vplivne pasove,

-        v potoke ali v bližino potokov ter v vodne ali močvirske biotope ni dovoljeno odlagati gradbeni ali izkopani material ali izpuščati odpadne snovi ali odpadke,

-        z rečno ali jezersko vodo ni dovoljeno splakovati delovnih orodij in gradbenih strojev

-        z odpadnimi in izcednimi vodami, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču je treba ravnati v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96),

-        paziti je treba, da ne bodo v vodo odtekale snovi, ki se uporabljajo za zagon in delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev (bencin, nafta, mineralna olja),

-        pred pričetkom gradnje, posebej še pred posegom v akumulacijo Pernica, je treba o predvidenem začetku in poteku del obvestiti upravljavce, ki z obravnavanimi vodotoki in vodnimi površinami gospodarijo, ob regulacijskih posegih morajo za vse posege določiti ukrepe za omilitev vplivov, ki morajo biti izvedeni pred posegom,

-        v staro strugo reke Pesnice izven območja načrtovanih ureditev ni dovoljeno posegati, prav tako niso dovoljeni poseki vegetacije izven obsega gradbišča,

-        pri gradnji ni dovoljeno uporabljati materialov, ki vsebujejo nevarne spojine kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo osnovne lastnosti vode,

-        utrjene površine (ploščadi), na katerih se izvaja pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav je treba urediti tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod v tla; izgradnja utrjenih ploščadi opremljenih z začasnimi izbirnimi kanali in zbiralnikom vod ter lovilcem olj (možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami) naj bo predvidena že v okviru programa organizacije del oziroma gradbišča,

-        komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih naprav je treba pred odvajanjem v vode očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti opredeljenih v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Zgraditi je treba ustrezne usedalnike, izvajati nevtralizacijo ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije izpolniti zahteve iz navedenega predpisa,

-        za vode v zadrževalnikih mora zadrževalni čas omogočati učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in delno razgradnjo organskih snovi; zbiralnike je treba redno vzdrževati pri tem je treba mulj obravnavati kot posebni odpadek,

-        na odsekih, kjer so načrtovani vkopi, t.j. v km 6+060 – km 6+420 in km 6+630 – km 6+850, je treba previdno in pod geološkim nadzorom izvrševati izkopna dela in previdno ravnati z nevarnimi snovmi (olja, maziva, goriva). Pri posegih v vodonosnik je treba uporabljati čisto tehnologijo,

-        v primeru osušitve vodnjakov v Dragučovi 28 in Močni 37 je treba zagotoviti alternativne rešitve,

-        gradbeni posegi v strugo in brežine površinskih vodotokov in jezera med regulacijskimi deli, v času drugih gradbenih del in v času odstranjevanja mulja (sedimenta) naj se izvajajo tako, da v potoku in jezeru ne nastanejo razmere neprekinjene povišane vsebnosti suspendiranih snovi.

Mostove čez vodotoke (0806-2,5-1, 0806-2,5-2, 0806-2,5-4, 0806-2,5-6, 0806-2,5-7) je treba izvesti tako, da je možno nemoteno prehajanje živali. Oblikovati jih je treba tako, da bo pod njimi vsaj vzdolž ene strani struge suho, prehodno obrežje v širini najmanj 2 m, ki bo živalim omogočalo zadostno prehajanje po suhem. Svetla višina mostu nad suhim obrežjem mora biti najmanj 2,5 m. Most pri prečkanju stare struge Pesnice mora biti tako širok, da ne bo treba utrjevanje struge zaradi visokih voda; zagotoviti je treba dovolj širok pas kopnega za migracije živali ob reki. Zaščitno ograjo je treba postaviti obojestransko ob avtocesti in rampah v celotni dolžini. Ograja je višine min 2,0 m in je odmaknjena od nožice nasipa oziroma od roba jarka 1–2 m. Na evidentiranih poteh prehajanja malih sesalcev preko avtoceste (ježi, podlasica,...) je treba ograjo urediti tako, da se to onemogoči. Vodne prepuste (0806-2,3-3, 4, 5, 6, 7, 14, 17 in 18) je treba urediti tako, da bo možno prehajanje živali; višina prepusta naj bo > 2 m, širina pa taka, da bo omogočena migracija živalim tudi po kopnem, ob visokem vodostaju mora ostati suha polička v širini 30 cm. Med gradnjo je treba posege na območju med Močno in Zamarkovo strogo omejiti na površino cestnega telesa, da se čimbolj ohranijo vlagoljubne z družbe v dolini pod Poličnem v Močni. Za preprečevanje prehoda dvoživk preko vozišča avtoceste je treba postaviti ustrezne ograje za dvoživke (npr. v obliki gostejšega popleta, Ø luknjic max. 1 cm) ter jih usmerjati na podhode pod avtocesto. V ta namen služijo podvozi, prepusti in mostovi s primerno oblikovanim profilom. Ograje za dvoživke je treba postaviti na naslednjih lokacijah:

-        v km 2+330 do 3+710 ograja levo, dolžina 1380 m,

-        v km 2+330 do 3+660 ograja desno, dolžina 1330 m,

-        v km 3+710 do 4+830 ograja levo, dolžina 1120 m. Predvidene ureditve strug je treba izvesti tako, da bodo ribe in ostali vodni živelj nemoteno migrirale po toku navzgor in navzdol. V vodotokih in mrtvicah, kjer so predvidene ureditve, je treba predhodno opraviti ihtiološke in astakološke preglede; po izgradnji avtoceste je treba izvajati monitoring vplivov na vodno favno.

V času gradnje avtoceste in ostalih ureditev je treba izvesti naslednje ukrepe, ki se nanašajo na varovanje in ravnanje z zgornjim slojem rodovitne zemlje:

-        skrbno odstranjevati in deponirati zgornji sloj rodovitne zemlje za kasnejšo sanacijo devastiranih in degradiranih tal,

-        odkop zgornjega sloja rodovitne zemlje opraviti z lahkimi stroji, ne v preveč suhem vremenu ali če so tla preveč vlažna,

-        zgornji sloj rodovitne zemlje odstranjevati in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z motornimi in mazalnimi olji, gorivi, z drugimi škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom; na enak način urediti tudi začasno deponiranje rodovitnega materiala,

-        sprotno utrjevati brežine in urediti odvodnjavanje, sanacijo razgaljenih površin in ozelenjevanje brežin izvesti takoj, ko so končana zemeljska dela,

-        zgornji sloj rodovitne zemlje uporabiti izključno za ureditev zelenih površin ob avtocesti in nanjo vezanih ureditev ali kmetijsko rabo,

Za začasne prometne in gradbene površine je prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Vse začasne lokacije deponij mora investitor skrbno izbrati, da se po nepotrebnem ne uniči dodatnih površin rodovitne zemlje. Investitor je po končani gradnji dolžan zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej.

Za omilitev negativnih vplivov in posledic gradnje in obratovanja odseka avtoceste na gozdove je treba zagotoviti naslednje ukrepe:

-        v največji možni meri ohranjati obstoječo vegetacijo; pri posegih vanjo jo obnoviti z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,

-        ohranjati obstoječe gozdne povezave ter rekultivirati gozdne robove in obcestne površine,

-        prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in nepotrebno odstranjevanje zarasti,

-        za gozdove, v katere se med gradnjo posega, je treba narediti nove gozdno gojitvene načrte s prikazom sanacije gozdnih površin, ureditve gozdnih poti in drugih gozdno gojitvenih ureditev,

-        ohraniti naravno grmovno in drevesno vegetacijo pod viaduktom 0806-2;6-4 od km 6+460 do km 6+630.

Celotni odsek avtoceste je treba pred gradnjo fotodokumentirati v skladu z navodili pristojne službe za varstvo naravne dediščine. Kjer trasa prečka ali tangira vodotoke se naj odstrani le najnujnejši obseg vegetacije. V času gradnje je treba upoštevati še:

-        na severni strani naravnega spomenika “Gozd Dragučova“ je treba obseg gradišča omejiti na minimalno potrebno površino (širino cestnega telesa) in gozd obdati s polno varovalno ograjo,

-        v času gnezditvene sezone ni dovoljeno posegati v obrežno vegetacijo stare struge Pesnice ali v obrežje Perniškega jezera,

-        odlaganje materiala je prepovedano tudi v ribnike Pristava, Pesniške ribnike in v grajski ribnik Hrastovec,

-        ker se med zemeljskimi deli lahko odkrijejo geološke naravne vrednote je potreben občasen geološki nadzor (paleontološki, strukturni, mineraloški idr.) zemeljskih del na celotnem območju trase avtoceste, vključno s priključki, deviacijami in deponijami. Nadzor opravlja ustrezna strokovna geološka služba. V primeru geoloških najdb je potrebno obvestiti strokovno organizacijo (Agencija Republike Slovenije za okolje ali pristojni zavod za varstvo narave), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Celotni odsek avtoceste je treba pred gradnjo fotodokumentirati v skladu z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju naselja Pernica, kjer poteka avtocesta in druge ureditve preko območja zavarovane kulturne dediščine je treba upoštevati pogoje službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju gradbišča je treba:

-        zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav in rezervatno varstvo arheološke dediščine vzdolž celotne trase avtoceste in spremljajočih ureditev,

-        v fazi izvajanja zemeljskih del zagotoviti stalen arheološki nadzor vzdolž celotne trase avtoceste in spremljajočih ureditev,

-        zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki,

-        za transport gradbenega materiala in gradbene mehanizacije na območju naselja Pernica je prepovedana uporaba lokalnih poti skozi naselje,

-        v času gradnje ograditi gradbišče na območju kmetije Zamarkova št. 18 in na območju naselja Pernica; istočasno izvesti posebne ukrepe za varstvo pred prašenjem,

-        v sklopu kmetije fizično ohraniti stebrasto znamenje v Zamarkovi 18. Vsaka degradacija dediščine, morebitna rušenja in prenos dediščine mora biti predhodno dogovorjen s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

Zaradi gradnje avtoceste ter ostalih načrtovanih objektov in ureditev je treba odkupiti in porušiti naslednje objekte:

-        stanovanjski objekt Dragučova 28, parc. št. 666/3, k.o.Dragučova (A)

-        poslovni objekt, Pekel 25, parc. št. 171/2, k.o. Pekel (B),

-        stanovanjski objekt z montažnim objektom, Pekel 25 b, parc. št. 175/2, k.o. Pekel (D),

-        počitniški objekt, Pekel 25 c, parc. št. 175/3, k.o. Pekel (C),

-        večstanovanjski objekt s pomožnimi prostori in skladiščnim objektom, Dragučova 20, parc. št. 43/3, 43/7, 43/8, k.o. Dragučova (E),

-        stanovanjski objekt z garažo, Vosek b.š., parc. št. 366/3, k.o.Pernica (F),

-        stanovanjski objekt s poslovnim objektom, Vosek 7, parc. št. 366/2, 365/2, k.o. Pernica (G),

-        stanovanjski objekt z garažo in gospodarskim poslopjem, Vukovje 12, parc. št. -58/1, -58/2, -59, 323/2, 323/3 k.o. Vukovje (H),

-        stanovanjski objekt z garažo in gospodarskim poslopjem, Močna 17, parc. št.129/1, 129/2, 130, k.o.Močna (I),

-        nedokončan stanovanjski objekt Močna 17, parc. št. 131, k.o.Močna (J),

-        ribogojska objekta, parc. št. 406, 407, 408, 428, 412/1, k.o. Pernica vključno z dovodnim jarkom do zimovnikov (L). Objekti, ki jih je treba odkupiti in jim je možno spremeniti namembnost, so naslednji:

-        stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Pekel 25, parc št. 171/3, 180/4 k.o. Pekel (a)

-        stanovanjski objekt s pomožnim objektom, Pekel 23, parc št. 180/2, 180/5, 180/6, k.o. Pekel (b),

-        stanovanjski objekt z montažno garažo, Dragučova 22 a, parc. št. 696/9, k.o. Dragučova (c),

-        stanovanjski objekt z garažo in gospodarskim poslopjem, Dragučova 23, parc. št. 696/10, k.o. Dragučova (d),

-        stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Vosek 11, parc. št. 774/1, 774/2, k.o. Dragučova (e),

-        stanovanjski objekt, Vosek b.š., parc.št. 386/1, k.o. Pernica (f),

-        stanovanjska objekta z garažami in gospodarskim poslopjem, Vosek 8, parc. št. 386/2, 386/3, 387, 388/3, k.o. Pernica (g),

-        stanovanjski objekt z garažo in gospodarskim poslopjem Močna 13, parc. št.152/1, 152/2, 152/3 –8, k.o.Močna (h),

-        stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Močna 35, parc št. 193/1, 1326/3, k.o. Partinje (i). Za nadomestitev nepremičnin, se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, zagotovi ustrezna nadomestna nepremičnina ali odškodnina v skladu s predpisi.

Na območjih določenih v odstavkih c, d, e in f 3. člena te uredbe se izvedejo naslednje ureditve:

-        območje c, nivojsko nižji teren med novim delom glavne ceste G I-3, akumulacijo Pernica in avtocesto, se bo zasipal do ustrezne višine in utrditi.

-        območje d leži med Pernico in Močno in obsega današnjo strugo regulirane Pesnice pod akumulacijo Pernica in območje kmetijskih zemljišč do prestavljene, nove struge Pesnice. Po izgradnji nove struge Pesnice se obstoječa struga Pesnice zasuje do vtoka Jakobskega potoka, površine se rekultivirajo in namenijo kmetijski rabi.

-        območje e, za deponiranje viškov nenosilnega materiala, ki leži v dolini Jakobskega potoka vzhodno in zahodno od potoka, severno od njegovega vtoka v reko Pesnico. Deponiranje se izvede tako, da se rodovitna tla odgrnejo, deponirajo se presežki do višine 1 m. Po končanem odlaganju se deponija prekrije z najmanj 50 cm rodovitnih tal. Primarna raba ostane nespremenjena.

-        območje f, v Zamarkovi na južni strani avtoceste, kjer se izvedejo osnovna vzdrževalna dela za jarek 0806-2;7-19 do deviacije 080-2;1-9, primarna raba ostane nespremenjena. Zgoraj našteta območja mora investitor urediti najkasneje do konca gradnje avtocestnega odseka oziroma predaje avtoceste v uporabo. Po končani ureditvi na območjih c, d, e, in f preneha veljati uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Maribor–Lenart in se območja urejajo v skladu z občinskimi planskimi in izvedbenimi akti. Šteje se, da so ureditve končane, ko je za poseg pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma, ko to sporazumno ugotovita občina in investitor.

Po idejnem projektu je na odseku avtoceste predvidenih cca 110.000 m 3 materiala. Nevgradljiv material se odloži na območja c, d in e, določeno v 3. in 36. členu te uredbe. Na ta območja je investitor dolžan odložiti tudi inertne material, ki bodo nastali zaradi rušitve objektov. Morebitni dodatni presežki nenosilnega materiala se odložijo ob brežine, kjer avtocesta poteka v nasipu. Za gradnjo odseka avtoceste je treba pridobiti ca 925.000 m 3 kamnitega materiala. Material bo pridobljen iz sosednjih odsekov avtoceste in iz stranskega odvzema iz obstoječih gramoznic na Dravskem polju.

Zaradi gradnje avtoceste in nanjo vezanih ureditev se požarna varnost objektov ob cesti ne bo spremenila. Povsod je treba zagotoviti dovoze za intervencijska vozila, prizadete vodovode je treba prestaviti, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).

Poplavno varnost avtoceste je treba zagotoviti z naslednjimi ukrepi:

-        z ureditvami vodotokov na prevodnosti visokovodnega profila stoletnih voda,

-        izvedbo krone visokovodnih nasipov 0,5 m nad koto stoletnih voda,

-        z ureditvami melioracijskih jarkov,

-        z ureditvijo akumulacije Pernica,

-        z dimenzioniranjem prelivnega objekta na akumulaciji Pernica za najbolj neugodni slučaj,

-        z izvedbo premostvenih objektov z upoštevanjem kritičnega pretoka za vsak vodotok posebej. Poplavna varnost objektov bo zagotovljena z načrtovanimi vodnogospodarskimi ukrepi, tako bodo objekti na levem bregu Pesnice poplavljeni manj pogosto. Pri ekstremno visokih vodah bo višji nasip in nasip avtoceste preprečeval njihovo razlitje v desnoobrežno retenzijsko območje.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je potrebno zagotoviti hitro ukrepanje za preprečitev izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odl. US, 87/01 in 52/02).

-        izgradnja nasipov ramp in ureditev deponije na območju razcepa Dragučova,

-        posamezni deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora, lahko tudi z ustrezno racionaliziranimi normalnimi prečnimi profili,

-        priključek Pernica,

-        povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja ter deviacije cest in poti,

-        objekti na trasi avtoceste,

-        prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov,

-        drugi ukrepi in ureditve,

-        dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa. Ureditve se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote.

Monitoring vplivov na okolje v času gradnje avtoceste odseka se izvaja na podlagi projekta monitoringa vplivov na okolje v času gradnje in obratovanja avtoceste odseka Maribor–Lenart, ki se izdala v okviru projekta PGD, PZI. Projekt mora vključevati usmeritve PVO. Zavezanec za izdelavo projekta monitoringa je investitor, zavezanec za izvajanje monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del. Monitoring izvaja od ministrstva pooblaščena organizacija. Investitor gradnje avtoceste ter nanjo vezanih ureditev mora zagotoviti celostni načrt monitoringa v času gradnje in po njej, ki obsega: Monitoring med gradnjo avtoceste Zagotoviti oziroma izvajati je treba:

-        nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin,

-        monitoring onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami v času gradnje, ki obsega meritve skupne mase prašnih usedlin, vsebnost težkih kovin v prašnih usedlinah v okolici gradbišč, ki so stanovanjskim objektom najbližja in v okolici transportih poti, ki bodo potekale v bližini stanovanjskih objektov, ter preverjanje skladnosti imisijskih koncentracij z mejnimi vrednostmi po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94 in 52/02) in uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01). Za izvedbo meritev prašnih usedlin so predlagane naslednje lokacije merilnih mestih: b)    območje razcepa Dragučova (objekt Dragučova 19 ob rampi 1-pp 154), c)    območje Pesniškega dvora, objekt Vosek 17 v km 1+000 levo, d)    območje Pernica, objekt vosek 6c v km 2+600 desno, e)    območje Močna, objekt Močna 14 na km 5+800 levo, f)     območje Močna, objekt Močna 51 na km 6+135 desno, g)    območje Močna, objekt Močna 34 b na km 6+210 levo, h)    območje Zamarkova objekt Zamarkova 18 na km 7+060 desno.

-        izvajalec gradbenih del je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zrak izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov obratovanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00 in 99/01); enako velja za odpraševalne naprave prezračevalnih naprav v času gradnje pokritega vkopa,

-        v obliki občasnih meritev obratovalnega monitoringa kontrolo odpadnih voda iz tehnoloških objektov; kontrolo je treba izvajati na izpustih odpadnih voda iz objekta ali na izpustu iz zadrževalnika odpadnih voda,

-        monitoring podzemnih vod v vodnjaku V 9–Pernica 11, ki obsega fizikalno kemijske parametre v obdobju pripravljalnih del in času gradnje; vzorce je treba odvzeti pred pričetkom gradbenih del in nato v najmanj štirimesečnih intervalih pa pričetku del,

-        spremljati kvaliteto vode reke Pesnice, njenih pritokov, Perniškega jezera in jezera Pristava; analiza obsega fizikalno kemijske lastnosti vode (temperatura, pH, koncentracijo vodotopnega kisika, koncentracijo suspendiranih snovi, meritve motnosti, AOX in mineralna olja); meritve se izvajajo vsaj dvakrat letno v toku struge Pesnice na odvzemnem mestu PV1 na avtocesti v km 3+480 ter pod mostom glavne ceste G-I 3 v Močni,

-        monitoring onesnaženosti tal na območju Pesniškega dvora, Pernice in Zamarkove; opazovalni monitoring naj se izvaja vsaj dvakrat letno,

-        na življenjskih območjih ptic in dvoživk v času gnezditvene sezone ptic in paritvene sezone dvoživk ali ob njihovih selitvah (marec–april) izvesti dodatne varstvene ukrepe (postavitev začasnih zaščitnih ograj, prenašanje živali do mrestišč in podobno) in na gradbišču spremljati stanje na lokacijah od km 3+700 do km 5+550 in od km 7+200 do km 7+800,

-        izvedbo monitoringa za spremljanje stanja rib (distribucij, prisotnost vrst, velikost populacij) v vseh vodotokih

-        monitoring hrupa na naslednjih lokacijah: i)      objekt Dragučova št. 19 ob rampi Pesnica–Lenart, j)      objekt Vosek št. 17 v km 0+960 levo, k)    objekt Vosek št. 6c v km 2+600 desno, l)      objekt Vosek št. 1 v km 3+500 desno, m)  objekt Močna št. 14 na km 5+800 levo, n)    objekt Močna št. 51 v km 6+135 desno, o)    objekt Močna št. 34b v km 6+210 levo, p)    objekt Zamarkova št. 18 v km 7+040 desno

-        zaradi ugotavljanja posledic vibracij v času intenzivne gradnje zagotoviti vsaka dva dni vizualni nadzor naslednjih objektov: q)    poslovni objekt Vosek 6d, r)     stanovanjski objekt Vosek 6c, s)    stanovanjski objekt Močna 50, t)     stanovanjski objekt Močna 51. Monitoring v času obratovanja avtoceste Zagotoviti je treba:

-        izvajanje monitoringa kakovosti vode in sedimenta površinskih vod, ki obsega fizikalno kemijsko analizo in saprabiološko analizo (pH, koncentracijo vodotopnega kisika, koncentracijo suspendiranih snovi, meritve motnosti, kadmij, svinec, EOX, AOX in mineralna olja; meritve vode se izvedejo dvakrat letno v času srednjih pretokov Pesnice, preiskave sedimenta enkrat letno v zimskem obdobju; saprabiološka analiza pa na začetku obratovalnega obdobja in nato enkrat letno sočasno z vzorčenjem sedimenta,

-        spremljanje emisij odpadnih vod iz zadrževalnikov v skladu z določili veljavnih predpisov; vzorčenje se izvaja na časovno proporcionalni način, čas vzorčenja je 2 uri; pri načrtu programa vzorčenja je upoštevati tudi kriterije za projektiranje in gradnjo usedalnikov v primeru, ko so recepienti manjše reke in potoki,

-        izvedbo monitoringa za spremljanje stanja pedoloških značilnosti oziroma pedološko analizo strukture tal,

-        izvajanje kontrolnega in opazovalnega monitoringa za tla in rastline na območju Pesniškega dvora, Pernice in Zamarkove; opazovalni monitoring vključuje kvartalne meritve težkih kovin v tleh ter enkrat letno vsebnosti alifatskih ogljikovodikov, mineralnih olj in policikličnih aromatskih ogljikovodikov. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize onesnaženosti tal in rastlin ugotovi poslabšanje razmer (poslabšanje stanja pred pričetkom obratovanja in povečanje obremenitev), je treba v obstoječi program monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere,

-        spremljati stanje dvoživk in sesalcev vzdolž inventariziranih migracijskih poti 1 krat letno v obdobju dveh let,

-        vsaj tri leta izvajati monitoring ribjih populacij v tistih vodotokih, kjer bodo potekala gradbena dela,

-        takoj po pričetku obratovanja avtoceste izvesti prve meritve hrupa v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje ter rezultati monitoringa (Uradni list RS, št. 70/96); monitoring mora obsegati meritve ravni hrupa, preverjanje prometnega režima in uspešnosti omilitvenih ukrepov na naslednjih lokacijah: u)    objekt Dragučova št. 19 ob rampi Pesnica–Lenart, v)    objekt Vosek št. 17 v km 0+960 levo, w)   objekt Vosek 9 v km 2+180 levo, x)    objekt Vosek št. 6c v km 2+600 desno, y)    objekt Vosek št. 1 v km 3+500 desno, z)    objekt Vukovje št. 16 v km 4+500 levo, aa) objekt Močna št. 14 na km 5+800 levo, bb) objekt Močna št. 11 a v km 6+030 desno, cc) objekt Močna št. 51 v km 6+135 desno, dd) objekt Močna št. 34b v km 6+210 levo, ee) objekt Zamarkova št. 18 v km 7+040 desno, ff)   objekt Zamarkova št. 14 v km 7+470 levo.

-        občasne meritve hrupa izvajati vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po pričetku obratovanja avtoceste,

-        zaradi ugotavljanja posledic vibracij ob začetku obratovanja opraviti pregled objektov neposredno ob trasi in njihovo stanje dokumentirati; vizualni pregled objektov je treba ponoviti po treh letih. Kolikor pri ponovljenih pregledih ni zaznati sprememb, se nadaljnje opazovanje opusti. Pri določitvi točk monitoringa je treba smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja v okviru priprave poročila o vplivih na okolje. V delih, kjer je to možno, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi rednimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti sestavin okolja. Pri fizičnih meritvah stanj posameznih sestavin okolja (tla, voda, zrak, hrup, živalstvo) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število mest nadzora, da je mogoče pridobiti argumentirano informacijo o stanju posamezne sestavine okolja. Mesta spremljanja stanja sestavin okolja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Poleg okoljevarstvenih ukrepov, določenih s to uredbo, je investitor dolžan zagotoviti dodatne ustrezne ukrepe na podlagi rezultatov monitoringa, ki so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-        sanacije, povečanje kapacitete ali izgradnjo novih naprav,

-        spremembo rabe prostora in objektov,

-        drugi ustrezni ukrepi.

Območje gradbišča je treba v največji možni meri omejiti na širino trase avtoceste in nanjo vezane ureditve, odkrivanje tal izvesti v najmanjšem možnem obsegu, po možnosti le na površini cestnega telesa. Za potrebe gradbišča je treba uporabljati traso avtoceste in obstoječe komunikacije ter v čim manjši meri graditi nove dovozne poti ali uporabljati lokalne poti, promet naj večinoma poteka po obstoječem delu trase avtoceste. Poleg ukrepov, določenih v tej uredbi, sta investitor in izvajalec v času gradnje in po njej dolžna tudi:

-        uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in transportna sredstva,

-        uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

-        uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za vibracije gradbenih strojev,

-        za izvedbo pilotov uporabljati vrtalno garnituro z rotacijskim svedrom (brez kombinacije z vibriranjem) in praznjenjem materiala iz notranjosti svedra s polžem,

-        opravljati prevoz gradbene mehanizacije in materialov po lokalnih cestah v običajnem obratovalnem času, nikakor ne ob nedeljah in ponoči,

-        obveščati uporabnike cest v primeru zastojev, občasnih obvozov ali spremenjenih prometnih poti,

-        med gradnjo zagotavljati komunikacije med eno in drugo stranjo avtoceste.

-        kontinuirani geotehnični nadzor pri izvedbi zemeljskih del,

-        tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

-        nadzor nad uporabo goriv, motornih in strojnih olj ter nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov z vidika preprečevanja nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča,

-        zagotoviti nemoteno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju; v primeru zastojev ali ovir na cestah je treba vzpostaviti obvoze in jih ustrezno označiti,

-        zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednje posesti,

-        vse ceste in poti, ki bi služile obvozom ali za transport na gradbišče v času gradnje, je treba pred začetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po gradnji pa obnoviti,

-        obnoviti in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter ostale objekte, če bi na njih zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih z izgradnjo avtoceste in z njo povezanih ureditev, prišlo do poškodb,

-        pred začetkom izvajanja del izvesti zaščitne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v času gradnje v prizadeto stanovanjskih bivalnih okoljih ne bodo presežene,

-        v najkrajšem možnem času v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste,

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

-        začasno pridobljena zemljišča po izgradnji avtoceste in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo,

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe so obveznosti investitorja in izvajalcev tudi:

-        pridobiti služnost ali začasno omejitev upravljanja s posestvijo,

-        pred posegom v akumulacijo Pernica naročiti študijo zaščite sladkovodnih školjk,

-        investitor mora zagotoviti posebne strokovne podlage za zazidalni načrt za naselje Pernica in za del ureditvenega načrta oziroma sofinancirati izdelavo teh posebnih strokovnih podlag,

-        Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, katere v skladu z zakonom o javnih cestah niso sestavni del ceste in jih je prevzel v upravljanje. Pripraviti je treba ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo upravljalcem, ki so jih zavezani prevzeti.

-        porušiti most čez Pesnico, parc. št. 379/1, k.o. Vosek (K).

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. Vse ureditve, navedene v tej uredbi, morajo biti povzete in natančneje določene v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje izdelave projektov.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se v 3. členu uredbe o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98 in 72/00) v odstavku:

-        k.o. Dragučova črta naslednje parcele št.: 43/4, 53, 55, 56, 57/1, 57/2, 60/2, 60/3, 60/4, 634, 639/4, 664, 666/1, 667, 678/1, 678/2, 678/3, 679, 683/1, 683/3, 694, 701/2;

-        k.o. Pekel črta naslednje parcele št.: 171/1, 175/2, 175/3.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje, na Mestni občini Maribor, na Občini Pesnica in na Občini Lenart.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-01/2002-2 Ljubljana, dne 16. julija 2002. Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l.

r. Minister