82. člen ZV-1
(opredelitev)
(1)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja.
(2)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda se nanaša na varstvo pred:
1.poplavami,
2.površinsko, globinsko in bočno erozijo celinskih voda,
3.erozijo morja,
4.zemeljskimi in hribinskimi plazovi,
5.delovanjem snežnih plazov,
6.ledom na celinskih vodah.
(3)Poleg varstva iz prejšnjega odstavka obsega varstvo pred škodljivim delovanjem voda tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic.
- UPRS Sodba I U 1294/2016-33Upravno sodišče RS · 2019
Tožeča stranka s svojo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v konkretnem primeru od zavezanke zahtevala podatke, za katere ta, kot gospodarska družba, nima javnega pooblastila za njihovo zbiranje. Zbira jih lahko le v okviru (zasebnega) opravljanja gospodarske dejavnosti. Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES glede dostopa do okoljskih informacij določata le, da so organi oblasti dolžni dati prosilcu na njegovo zahtevo na razpolago informacije o okolju, ki jih hranijo ali jih hranijo zanje. Tožeča stranka je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahtevala podatke, ki niso "okoljski podatki" čeprav se nahajajo pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj se zahtevani podatki ne nanašajo na opravljanje nalog javne uprave na področju okolja.
- VSL sodba II Cp 3750/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage. Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra. Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1294/2016-33Upravno sodišče RS · 17. 4. 2019
Tožeča stranka s svojo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v konkretnem primeru od zavezanke zahtevala podatke, za katere ta, kot gospodarska družba, nima javnega pooblastila za njihovo zbiranje. Zbira jih lahko le v okviru (zasebnega) opravljanja gospodarske dejavnosti. Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES glede dostopa do okoljskih informacij določata le, da so organi oblasti dolžni dati prosilcu na njegovo zahtevo na razpolago informacije o okolju, ki jih hranijo ali jih hranijo zanje. Tožeča stranka je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahtevala podatke, ki niso "okoljski podatki" čeprav se nahajajo pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj se zahtevani podatki ne nanašajo na opravljanje nalog javne uprave na področju okolja.
- VSL sodba II Cp 3750/2009Višje sodišče v Ljubljani · 3. 6. 2010
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage. Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra. Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.