187. člen ZV-1
(parcela morja in pridobitev vodnih zemljišč v last države)
(1)Vodnemu zemljišču morja se določi parcela tako, da se odmeri od zunanje meje obale proti morju do meje teritorialnega morja.
(2)Parcela vodnega zemljišča morja se vodi v zemljiškem katastru geodetske uprave v Kopru in se vpiše v zemljiško knjigo pristojnega sodišča v Kopru v samostojno katastrsko občino.
(3)Parcela vodnega zemljišča morja se po obstoječem stanju oziroma podatkih evidentira v zemljiškem katastru in vpiše v zemljiško knjigo po določitvi državne meje skladno z zakonom.
(4)Če je na zemljišču ali njegovem delu iz prvega odstavka tega člena v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica osebe zasebnega prava, ta zemljišča država odkupi ali ministrstvo predlaga njihovo razlastitev po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(5)Določitev parcele vodnega zemljišča morja iz prvega odstavka tega člena izvede ministrstvo, skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot v šestih mesecih po določitvi državne meje iz tretjega odstavka tega člena.
(6)Do določitve parcele iz prejšnjega odstavka se za vodno zemljišče morja šteje dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale.
- VSRS Sodba II Ips 709/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Z dnem uveljavitve ZV-1 je tožnica postala lastnica vsega morskega dna, ki spada pod ozemlje Republike Slovenije. Zato ni pomembno, da je parcela x/1 v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi označena kot nezazidano stavbno zemljišče, da iz določenih prostorskih planskih dokumentov izhaja, da je ta parcela namenjena gradnji, da je bila s srednjeročnim ali dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ali da je bila zanjo izdana odločba o ukinitvi javnega dobra. Za ugotovitev lastninske pravice na parceli x/1 je pomembno le ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v naravi morsko dno. Toženka z nasutjem morskega dna, torej s spremembo narave območja parcel x/2 in x/3 iz morskega dna v del obalnega zemljišča, ni mogla spremeniti svoje omejene pravice uprave v kakršnokoli obliko stvarne oziroma lastninskopravne pravice, ki jih do samovoljnega posega v morsko dno ni ne imela ne mogla imeti. Zato je lastninjenje tega prostora po ZLNDL izključeno. Ker pa za toženkino pridobitev lastninske pravice na parcelah x/2 in x/3 ni obstajala nobena druga pravna podlaga, kljub vknjižbi svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni mogla postati njegova lastnic
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 6. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 709/2006Vrhovno sodišče RS · 21. 6. 2010
Z dnem uveljavitve ZV-1 je tožnica postala lastnica vsega morskega dna, ki spada pod ozemlje Republike Slovenije. Zato ni pomembno, da je parcela x/1 v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi označena kot nezazidano stavbno zemljišče, da iz določenih prostorskih planskih dokumentov izhaja, da je ta parcela namenjena gradnji, da je bila s srednjeročnim ali dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ali da je bila zanjo izdana odločba o ukinitvi javnega dobra. Za ugotovitev lastninske pravice na parceli x/1 je pomembno le ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v naravi morsko dno. Toženka z nasutjem morskega dna, torej s spremembo narave območja parcel x/2 in x/3 iz morskega dna v del obalnega zemljišča, ni mogla spremeniti svoje omejene pravice uprave v kakršnokoli obliko stvarne oziroma lastninskopravne pravice, ki jih do samovoljnega posega v morsko dno ni ne imela ne mogla imeti. Zato je lastninjenje tega prostora po ZLNDL izključeno. Ker pa za toženkino pridobitev lastninske pravice na parcelah x/2 in x/3 ni obstajala nobena druga pravna podlaga, kljub vknjižbi svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni mogla postati njegova lastnic