Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (ZSS-D)

V zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98 in 48/2001) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: “Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik), izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon.“

V 2. členu se črtata besedi “in svoboščin“. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “Sodnik se mora posvečati svoji službi s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh.“

Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: “Sodnik, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, lahko sodnemu svetu predlaga, da odpravi kršitev. Če sodni svet ugotovi, da je predlog utemeljen, lahko kršitev glede na njeno naravo odpravi oziroma zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi svojo ugotovitev.“ Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: “Sodnik je lahko s svojo pisno privolitvijo trajno premeščen na drugo sodišče ali drug organ (premestitev) ali začasno dodeljen na drugo sodišče ali drug organ (dodelitev). Premestitev in dodelitev ne posegata v sodnikov položaj in sodnikovo plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je imenovan. Brez sodnikove privolitve je premestitev ali dodelitev dopustna samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.“

V prvem odstavku 8. člena se v 4. točki za besedo “naslov“ doda beseda “univerzitetni“. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varoval sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika (drugi odstavek 78. člena).“

V 9. členu se za besedo “izkušenj“ doda besedilo “na pravniških delih“.

V 10. členu se za besedo “izkušenj“ doda besedilo “na pravniških delih“.

V prvem odstavku 11. člena se za besedo “izkušenj“ doda besedilo “na pravniških delih“.

V prvem odstavku 12. člena se za besedo “izkušenj“ doda besedilo “na pravniških delih“.

V drugem odstavku 13. člena se za besedo “je“ doda besedilo “glede delovnih izkušenj“, beseda “javnega“ pa nadomesti z besedo “državnega“.

15. člen se spremeni tako, da se glasi: “Prosta sodniška mesta razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, v petnajstih dneh od prejema predloga predsednika sodišča. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni. Kandidati, ki še niso bili izvoljeni v sodniško funkcijo, morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, vsi kandidati pa tudi življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni univerzitetni diplomi z dokazili in dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev na razpisano sodniško mesto. Prijave, vložene po izteku razpisnega roka, in prijave, ki niso popolne, ministrstvo, pristojno za pravosodje, po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno v osmih dneh sprožiti upravni spor. Pristojno sodišče mora o tožbi oziroma pritožbi odločiti v tridesetih dneh od njene vložitve. Postopek glede razpisanega prostega mesta se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.“

16. člen se spremeni tako, da se glasi: “Ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje v petnajstih dneh od prejema popolnih prijav personalnemu svetu, pristojnemu za sodišče, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo. Prijavam lahko priloži obrazloženo mnenje o posameznih kandidatih. Prijavam kandidatov, ki že opravljajo sodniško funkcijo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, priloži ustrezne podatke iz osebne evidence sodnika (72. člen) ter morebitne ugotovitve in obvestila, ki jih je pridobilo v zvezi z obravnavanjem nadzorstvenih pritožb strank. Prijavam kandidatov, ki prvič kandidirajo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, priloži podatke o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu. Personalni svet lahko posredovane podatke ustrezno dopolni oziroma preveri. Nato oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata. Svoje mnenje in morebitno mnenje ministrstva, pristojnega za pravosodje, vroči kandidatu in predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. Kandidat in predsednik sodišča lahko na mnenji posredujeta obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenj. Po prejemu pripomb oziroma izteku roka iz prejšnjega odstavka personalni svet oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnimi spisi in morebitnim mnenjem ministrstva, pristojnega za pravosodje, ter morebitnimi pripombami kandidata in predsednika sodišča pošlje sodnemu svetu. Personalni svet lahko posebej navede, katere kandidate šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to obrazloži.“

Drugi odstavek 17. člena se črta. V tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku črta beseda “prvič“, pika pa nadomesti z vejico in doda besedilo “če je kandidat že bil sodnik, pa tudi podatke iz osebne evidence sodnika.“

18. člen se spremeni tako, da se glasi: “Nepopolne prijave, ki jih ni zavrglo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih in posebnih pogojev za razpisano sodniško mesto, zavrže oziroma zavrne sodni svet s sklepom. Sodni svet lahko v postopku izbire kandidatov zahteva od personalnega sveta, da dopolni obrazložitev mnenja o ustreznosti kandidatov ali da mnenje o ustreznosti kandidatov ponovno oblikuje, in pri tem pridobi ter upošteva še dodatne podatke in dokazila. Sodni svet pri izbiri kandidata ni vezan na mnenje personalnega sveta o ustreznosti kandidata. Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.“

V drugem odstavku 19. člena se besedi “Sodni svet“ nadomestita z besedilom “Če sodni svet opravi izbiro,“.

21. člen se spremeni tako, da se glasi: “Če sodni svet izbere na sodniško mesto kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto in premesti na sodišče, pri katerem je to mesto razpisano. Če gre za višje sodniško mesto, šteje imenovanje za napredovanje na višje sodniško mesto po 24. členu tega zakona. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloča o imenovanju kandidata na mesto vrhovnega sodnika in njegovi premestitvi državni zbor na predlog sodnega sveta. Imenovanje na sodniško mesto se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Premestitev se opravi trideseti dan po pravnomočnosti odločbe o imenovanju. Ta rok lahko sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča iz posebej utemeljenih razlogov skrajša.“

V prvem odstavku 24. člena se pred piko vstavi besedilo “v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon“. Tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: “O napredovanju v plačilnih razredih in napredovanju na položaj svetnika odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodnika. Če je bila pred odločanjem o napredovanju sodnika v višji plačilni razred zahtevana izdelava ocene sodniške službe, se do zaključka postopka izdelave ocene odločanje o napredovanju odloži. Napredovanje na višje sodniško mesto se izvede po določbah 2. oddelka II. poglavja tega zakona.“

V prvem odstavku 25. člena se za besedilom “sodnega sveta o“ dodata besedi “premestitvi oziroma“.

V 26. členu se za besedama “tri leta“ doda besedilo “v skladu z določbami tega zakona“.

V prvem odstavku 27. člena se na koncu prvega stavka pred piko vstavi besedilo “(okrožni, višji, vrhovni sodnik)“. Drugi stavek prvega odstavka postane nov drugi odstavek. Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

29. člen se spremeni tako, da se glasi: “Ocena sodniške službe se sestavi ob upoštevanju naslednjih kriterijev: 1. strokovno znanje, pri čemer se upošteva sodnikova strokovna dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v pravni stroki; 2. delovne sposobnosti, pri čemer se upošteva doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela; 3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, pri čemer se upošteva dosežena stopnja pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljena predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi; 4. varovanje ugleda sodnika in sodišča, ki se ugotavlja iz načina vodenja postopkov, komuniciranja s strankami in drugimi organi, varovanja neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti in pokončnosti ter obnašanja v službi in zunaj nje; 5. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, kakor izhaja iz spisov obravnavanih zadev, izdelanih odločb in sodnikovega strokovnega delovanja; 6. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, pri odpravi in preprečitvi zaostankov, v okviru mentorstva, sodelovanje v zakonodajnih postopkih, pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju; 7. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 8. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto, kakor se kaže v rezultatih dela na področju, ki je sodniku zaupano. Ocena sodniške službe mora vsebovati izpolnjevanje vseh kriterijev iz prejšnjega odstavka.“

31. člen se spremeni tako, da se glasi: “Za sodnike izdela personalni svet oceno sodniške službe vsakih šest let, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje ali sodnika samega. Za sodnika se v prvih štirih letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške službe vsaki dve leti. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena tega zakona. Osebni spis sodnika se vodi v uradu predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, za predsednika sodišča pa v uradu predsednika sodišča neposredno višje stopnje. Če je sodnik premeščen na drugo sodišče, se osebni spis prenese v urad predsednika tega sodišča. V osebni spis sodnika se po odredbi predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo ocene sodniške službe. Z vsebino vsakega vnosa se takoj seznani sodnika, na katerega se spis nanaša. Podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le osebe in organi iz prejšnjega odstavka, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče prve in druge stopnje zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj osebni spis.“

Tretji odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: “Če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik: – napreduje v plačilni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačilnega razreda, na katerega bi napredoval po 26. členu tega zakona; – lahko napreduje na višje sodniško mesto že po prvem napredovanju v višji plačilni razred, ne glede na določbe 10., 11., 12. in prvega odstavka 27. člena tega zakona; – napreduje na položaj svetnika višjega ali Vrhovnega sodišča Republike Slovenije že pri drugem napredovanju v višji plačilni razred oziroma na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona.“

35. člen se spremeni tako, da se glasi: “Personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki so dodeljeni na višje sodišče. Personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdela oceno sodniške službe za višje sodnike in vrhovne sodnike. Za sodnike, ki so dodeljeni na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje in v ministrstvo, pristojno za pravosodje, izdela oceno personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodelovanju s predstojniki teh organov.“

36. člen se spremeni tako, da se glasi: “Oceno sodniške službe pošlje personalni svet pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa. Ocenjevani sodnik, predsednik sodišča ali predstojnik organa, ki se z oceno ne strinja, se lahko pritoži v osmih dneh pri personalnem svetu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožbo zavrne, oceno spremeni ali pa jo razveljavi in zahteva od personalnega sveta višjega sodišča ponovno izdelavo ocene. O pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 35. člena tega zakona odloča personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z večino glasov vseh članov. Po ponovni obravnavi ocene personalni svet oceno spremeni ali pa pritožbo zavrne.“

V 39. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: “Sodnik mora sodnemu svetu takoj, najkasneje pa v enem mesecu od nastopa funkcije, in vsakokrat po preteku petih let ter ob prenehanju funkcije predložiti podatke o premoženjskem stanju po določbah zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Pristojnosti komisije po določbah zakona iz prejšnjega odstavka izvršuje sodni svet. Za druga vprašanja glede nezdružljivosti funkcije sodnika s pridobitno dejavnostjo se uporabljajo določila zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.“

V 40. členu se za besedama “ustavnega sodišča“ doda vejica in besedilo “sodnika mednarodnega sodišča“.

Za 43. členom se doda nov 43.a člen, ki se glasi: Mentorske zadolžitve v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit in izobraževanje za sodniško službo, so sestavni del sodniške dolžnosti. Za opravljanje mentorskih zadolžitev sodniku pripada dodatek k plači.“

V 44. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Sodniška plača se v času trajanja sodniške službe ne sme znižati, razen v primeru, ki ga določa ta zakon.“ Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.

V 46. členu se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: “Sodnikom, ki sodelujejo v programu reševanja zaostankov, za katerega so zagotovljena dodatna finančna sredstva po določbi petega odstavka 60. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99 – ZPP, 38/99, 28/2000 in 26/2001 – PZ), pripada iz teh sredstev dodatek k sodniški plači v višini 20% mesečno za vsak mesec sodelovanja, v katerem presežejo pričakovani obseg dela najmanj za eno petino, pod pogojem, da tako preseganje dosegajo v celotnem času sodelovanja oziroma najmanj eno leto, če je ta čas daljši. Dodatki se obračunajo na sodniško plačo brez upoštevanja dodatka na delovno dobo in dodatka na vodstveno funkcijo, z upoštevanjem dejanskega trajanja manj ugodnega delovnega časa. O izplačilu dodatkov odloča predsednik sodišča, pri katerem se izvaja program. Dodatek iz petega odstavka tega člena se obračunava in izplačuje po preteku sodelovanja v programu oziroma najmanj enkrat letno.“

V drugem odstavku 47. člena se črtata besedi “oziroma predstojnikom“, v prvi alinei pa se beseda “predstojnika“ obakrat nadomesti z besedo “predsednika“. V petem odstavku se črta besedilo “oziroma namestniku predstojnika“ in besedi “oziroma predstojnika“. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: “Odločbo o določitvi dodatka za predsednika in podpredsednika sodišča izda sodni svet, za vodjo oddelka pa predsednik sodišča.“

V prvem odstavku 50. člena se za besedo “lahko“ doda besedilo “na predlog personalnega sveta, ki je pristojen za oceno sodniške službe,“. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Posebej utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so podani, če so potekla najmanj tri leta od zadnjega napredovanja in sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, pa po določbah tega zakona ne bi mogel napredovati v višji plačilni razred.“ Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 55. členu se v 9. točki vejica nadomesti s piko, 10. točka pa se črta.

57. člen se spremeni tako, da se glasi: “Prejemki in povračila iz prejšnjih dveh členov se izplačujejo po predpisih, ki veljajo za poslance državnega zbora, če s tem zakonom ni drugače določeno. Izplačilo prejemkov in povračil, do katerih je sodnik upravičen, odobri predsednik sodišča.“

Peti odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi: “Merila za trajanje dopusta ter primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju s sodnim svetom.“

59. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sodnik mora poskrbeti, da izkoristi letni dopust tako, da ne bo ovirano opravljanje sodniške službe. Večji del letnega dopusta izkoristi sodnik v času sodnih počitnic, razen v primeru, kadar po letnem razporedu opravlja sodniško službo v nujnih zadevah. Sodnik napove čas izrabe večjega dela letnega dopusta najkasneje do 31. maja za tekoče leto, o spremembi časa izrabe pa pravočasno obvesti predsednika sodišča. Če bi bilo zaradi napovedane izrabe ali spremembe izrabe letnega dopusta občutno ovirano redno izvajanje sodne oblasti, predsednik sodišča ne ugodi napovedani izrabi ali spremembi izrabe letnega dopusta. Proti odločitvi predsednika sodišča se sodnik lahko pritoži v treh dneh. O pritožbi okrajnega, okrožnega in višjega sodnika odloči personalni svet višjega sodišča, o pritožbi vrhovnega sodnika pa personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve.“

V tretjem odstavku 60. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo “ki je pristojen po četrtem odstavku prejšnjega člena.“

V drugem odstavku 63. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: “Pred odločitvijo sodni svet pridobi mnenje predsednika sodišča, na katerem kandidat opravlja sodniško funkcijo, če gre za predsednika sodišča, pa predsednika sodišča neposredno višje stopnje.“ Na koncu četrtega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo “vendar največ trideset dni v koledarskem letu.“ Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: “O odsotnosti odloča predsednik sodišča, za predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa predsednik sodnega sveta. Če predsednik sodišča zavrne zahtevo za odobritev odsotnosti, ima sodnik pravico, da se zoper odločitev v osmih dneh pritoži. O pritožbi odloča personalni svet, ki je pristojen po četrtem odstavku 59. člena tega zakona.“

Naslov 5. oddelka IV. poglavja se spremeni tako, da se glasi: “Premestitev in dodelitev sodnika“.

Prvi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi: “Sodnika se lahko na skupni predlog predsednikov obeh pristojnih sodišč po njegovi vnaprejšnji pisni privolitvi premesti na drugo sodišče istega ali nižjega položaja in pristojnosti.“ V tretjem odstavku se besedilo “razporedi na drugo sodniško mesto“ nadomesti z besedilom “premesti na drugo sodišče“. Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: “O premestitvi sodnika po določbah prejšnjih odstavkov odloča oziroma jo, v primeru izrečenega disciplinskega sklepa, izvede sodni svet brez razpisa. Šteje se, da je s premestitvijo sodnik imenovan na sodniško mesto pri sodišču, na katerega je premeščen. O vseh drugih premestitvah sodni svet odloča na podlagi razpisa.“

67. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sodnik je lahko dodeljen, da opravlja sodniško službo na drugem sodišču istega ali nižjega položaja, za polni delovni čas ali za del polnega delovnega časa: – največ za čas šestih mesecev, če je to potrebno, da se omogoči redno izvajanje sodne oblasti pri sodišču, – največ za čas enega leta, če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri delu sodišča, – največ za čas dveh let, če na sodišču, na katerega je imenovan, zaradi začasno zmanjšanega pripada zadev, ne more dosegati pričakovanega obsega dela. Sodnik je lahko dodeljen največ dvakrat zaporedoma. O dodelitvi odloča sodni svet na skupni predlog predsednikov obeh pristojnih sodišč po vnaprejšnji pisni privolitvi sodnika.“

68. člen se spremeni tako, da se glasi: “Iz razlogov po prvem odstavku prejšnjega člena je lahko sodnik, tudi brez svoje privolitve, dodeljen za opravljanje sodniške službe na drugo sodišče za čas največ šestih mesecev. Ponovna dodelitev ni možna pred potekom enega leta od izteka prejšnje dodelitve. Za dodelitev se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka prejšnjega člena. O dodelitvi odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na predlog predsednika sodišča, na katero bo sodnik dodeljen, če to ni mogoče, pa na predlog predsednika sodišča višje stopnje. Zoper odločitev se dodeljeni sodnik lahko pritoži v treh dneh od prejema odločbe. O pritožbi, ki ne zadrži izvršitve odločitve, odloči sodni svet v petnajstih dneh.“

69. člen se spremeni tako, da se glasi: “Okrajni sodnik je lahko v prvih šestih letih opravljanja sodniške službe razporejen na posebno sodniško mesto za sodnike, ki bodo na drugih okrajnih sodiščih znotraj območja istega višjega sodišča nadomeščali odsotne sodnike, reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih (drugi odstavek 38. člena zakona o sodiščih), za čas dveh let z možnostjo ponovne razporeditve (medokrajni sodnik). Sodnika iz prejšnjega odstavka razporedi na mesto medokrajnega sodnika personalni svet okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča, pri katerem so določena posebna sodniška mesta. Zoper odločbo o razporeditvi na mesto medokrajnega sodnika se lahko sodnik pritoži na sodni svet v osmih dneh od prejema odločbe. Predsednik pristojnega višjega sodišča sprejme odločitev o dodelitvi medokrajnega sodnika na drugo okrajno sodišče in o času dodelitve na predlog predsednika tega sodišča. Pri odločitvi upošteva predvsem razloge za dodelitev, pravno področje, čas trajanja sodniške službe, oddaljenost sodišča in uspešnost sodnika. Zoper odločbo o dodelitvi se lahko dodeljeni sodnik pritoži v treh dneh od prejema odločbe. O pritožbi, ki ne zadrži izvršitve, odloča sodni svet v petnajstih dneh. V času trajanja dodelitve lahko predsednik višjega sodišča dodeljenega sodnika delno ali v celoti oprosti opravljanja sodniške službe na sodišču, pri katerem je imenovan.“

70. člen se spremeni tako, da se glasi: “Dodelitev po 67., 68., 69. in 71. členu tega zakona ne posega v sodnikov položaj in sodnikovo plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je imenovan, razen če ta zakon določa drugače. Že dodeljene zadeve, ki so določene kot zaostanek, se sodniku, dodeljenem po 67., 68. in 69. členu tega zakona dodelijo na novo, ob upoštevanju načela zakonitega sodnika.“

71. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sodnik je lahko dodeljen na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, višje sodišče, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Poziv k prijavam za dodelitev in predviden čas dodelitve objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v petnajstih dneh od prejema predloga predstojnika organa iz prejšnjega odstavka. O dodelitvi odloča sodni svet na predlog predstojnika organa, kateremu bo sodnik dodeljen. Sodni svet pred odločitvijo pridobi pisno privolitev sodnika in mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo. Prijava sodnika na poziv k prijavam za dodelitev šteje za pisno privolitev iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona. Dodelitev lahko traja največ tri leta, in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi. V času dodelitve ima dodeljeni sodnik pravico do napredovanja na višje sodniško mesto oziroma položaj oziroma višji plačilni razred v skladu s tem zakonom, razen če ta zakon določa drugače.“

Za 71. členom se dodajo novi 71.a, 71.b in 71.c člen, ki se glasijo: Če se na poziv iz drugega odstavka prejšnjega člena ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, prosto sodniško mesto za sodnika, ki bo takoj po izvolitvi dodeljen na podlagi prejšnjega člena, če tako skupaj predlagata predsednika sodišča, na katero bo sodnik imenovan, in predstojnik organa iz prvega odstavka prejšnjega člena, kateremu bo sodnik dodeljen. Prosto sodniško mesto se razpiše v petnajstih dneh od prejema skupnega predloga. Prijava kandidata na tako sodniško mesto šteje za pisno privolitev iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona. V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je sodnik z izvolitvijo dodeljen za čas, ki je bil naveden v razpisu.

Osebni spis za sodnika, dodeljenega po 71. členu tega zakona, se vodi v uradu oziroma kabinetu predstojnika organa, kateremu je dodeljen. Pooblastila iz tega zakona v razmerju do sodnika, dodeljenega po 71. členu tega zakona, izvršujeta predstojnik organa, kateremu je sodnik dodeljen, in personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za sodnike, dodeljene na višje sodišče, pa personalni svet višjega sodišča.

Sodnik, ki je dodeljen na višje sodišče ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v strokovno službo sodnega sveta ali center za izobraževanje v pravosodju, je lahko v tem času v celoti ali deloma oproščen opravljanja sodniške službe. O oprostitvi opravljanja sodniške službe odloča sodni svet. Sodnik, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog na ministrstvo, pristojno za pravosodje, obdrži pravico uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške službe in mu vse druge pravice in obveznosti iz sodniške službe mirujejo. Sodniku iz prejšnjega odstavka pripada najmanj takšna plača, kot bi jo prejemal, če bi opravljal sodniško službo, varovane pa so tudi vse njegove pravice do napredovanja na višje sodniško mesto oziroma položaj oziroma višji plačilni razred po izteku dodelitve.“

V prvem odstavku 72. člena se v 5. točki besedi “sodniškega dela“ nadomestita z besedilom “sodniške službe in podatke o učinkovitosti sodnikovega dela“, v 7. točki se beseda “sodbe“ nadomesti z besedo “sklepe“, pika pa se nadomesti z vejico in se za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi: “8. podatke o vloženih nadzorstvenih pritožbah.“ V drugem odstavku se črta besedilo “ter podatke o družinskem stanju“. Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: “Predsedniki sodišč so dolžni ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, dvakrat letno posredovati podatke o obsegu sodnikovega dela, ki jih ministrstvo lahko uporablja za oblikovanje predloga za določitev števila sodniških mest in določitev števila sodnega osebja, za vodenje sodne statistike ter druge naloge pravosodne uprave, ki jih določa zakon. Pravico do vpogleda v podatke osebne evidence ima sodnik, na katerega se podatki nanašajo, sodni svet, pristojni personalni svet, disciplinsko sodišče, disciplinski tožilec in predsednik sodišča zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč.“

V prvem odstavku 73. člena se za besedo “pošiljajo“ dodata besedi “in vračajo“, vejica za besedo “zaupno“ se nadomesti s piko, besedilo za njo pa se črta. Drugi odstavek se črta.

V prvem odstavku 74. člena se v 4. točki za besedo “službi“ doda besedilo “s pisno vlogo, ki se pošlje sodnemu svetu po predsedniku sodišča“. V 7. točki se pika nadomesti s podpičjem in se za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi: “8. če mu je izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije.“ V drugem odstavku se besedilo “2. in 3.“ nadomesti z besedilom “2., 3. in 8.“. V tretjem odstavku se besedilo “v državni zbor“ nadomesti z besedilom “na sodni svet“.

V drugem odstavku 78. člena se za besedilom “Če je sodnik obsojen“ doda besedilo “zaradi naklepnega kaznivega dejanja“.

Za 79. členom se doda novo VI.a poglavje in členi 79.a, 79.b in 79.c, ki se glasijo:

Službeni nadzor sodnikovega dela opravlja predsednik sodišča in neposredno višje sodišče. Neposredno višje sodišče opravlja nadzor po sodnikih, ki jih glede na delovno področje določi predsednik tega sodišča izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela določeni za službeni nadzor. Službeni nadzor obsega vse ukrepe, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja sodniških dolžnosti po zakonu in sodnem redu ter za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu. V okviru službenega nadzora se lahko pregledujejo spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu in opravi razgovor s sodnikom. Pri službenem nadzoru se sodniku lahko izreče opozorilo in določi obdobje, po katerem bo službeni nadzor ponovljen. Če se pri službenem nadzoru ali v zvezi z nadzorstveno pritožbo ugotovi, da je ogrožena ali kršena pravica do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, se sodniku lahko odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok, v katerem mora sodnik poročati o posameznih dejanjih v postopku. V okviru službenega nadzora ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.

Predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na predlog predsednika neposredno višjega sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta. Neposredno višje sodišče opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o delu sodišča in o delu posameznih sodnikov v okviru odločanja o pravnih sredstvih ali na predlog predsednika sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta. Na zahtevo predsednika sodišča dokončno odloči o utemeljenosti predloga za službeni nadzor sodni svet.

O ugotovitvah in ukrepih službenega nadzora se sestavi zapisnik, ki se vroči pobudniku oziroma predlagatelju, sodniku, predsedniku sodišča, če nadzor opravi neposredno višje sodišče in pristojnemu personalnemu svetu ter shrani v sodnikovem osebnem spisu. Sodnik, ki ne soglaša z ugotovitvami in ukrepi pri službenem nadzoru, lahko zahteva oceno sodniške službe v obsegu, ki ga je zajel službeni nadzor.“

Naslov 1. oddelka VII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: “Disciplinska odgovornost, disciplinske kazni in zastaranje“.

80. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sodniku ni mogoče izreči disciplinske sankcije, razen ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu. Disciplinski postopek je hiter. Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti sodnika. V okviru disciplinskega postopka ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.“

81. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljal sodniško službo, se lahko izreče disciplinska sankcija. Dejanja, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, so zlasti: 1. dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju sodniške funkcije; 2. neizpolnitev ali neupravičena odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti; 3. nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno opravljanje sodniške službe; 4. nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s sredstvi; 5. izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali sodnim redom; 6. zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil; 7. zloraba pravice do odsotnosti z dela; 8. nedoseganje pričakovanih rezultatov dela več kot tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov; 9. kršitev z zakonom in sodnim redom določenega vrstnega reda oziroma prednostnega obravnavanja zadev; 10. opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo; 11. opustitev obvestila predsedniku sodišča o sprejemu dela zaradi ocene nezdružljivosti s sodniško funkcijo; 12. opustitev sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev sodnika ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog; 13. vnaprejšnje javno izražanje v sodni zadevi, o kateri še ni pravnomočno odločeno oziroma v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo; 14. vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica; 15. neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje; 16. oviranje delovanja sodišča zaradi uveljavljanja lastnih pravic; 17. sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi s sodniško službo; 18. nepredložitev ali nepravočasna predložitev podatkov o premoženjskem stanju; 19. kršitev ali opustitev mentorskih zadolžitev; 20. nespoštovanje izdanih odločb o premestiti ali dodelitvi sodnika; 21. onemogočanje ali oviranje izvajanja določb zakona o službenem nadzoru sodnikovega dela in o nadzorstvenih pritožbah; 22. poslovanje s strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju z določbami sodnega reda; 23. neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito izvajanje sodne oblasti; 24. kršitev ali opustitev ukrepov po programu za reševanje zaostanka pri sodišču; 25. neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja; 26. kršitev predpisov o varstvu pri delu; 27. kršitev določb sodnega reda o uporabi službenega oblačila. Težjo disciplinsko kršitev iz petega odstavka 83. člena tega zakona predstavljajo dejanja po 1., 2., 3., 5., 6., 8., 10., 12., 13., 17., 18., 20., 21., 23. in 24. točki prejšnjega odstavka. Če sodni svet predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika po drugem ali tretjem odstavku 78. člena tega zakona, pa ga državni zbor ne razreši, sodni svet poda pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.“

82. člen se spremeni tako, da se glasi: “Disciplinske sankcije po tem zakonu so: 1. pisni opomin; 2. ustavitev napredovanja; 3. znižanje plače; 4. premestitev na drugo sodišče; 5. prenehanje sodniške funkcije.“

83. člen se spremeni tako, da se glasi: “Pisni opomin pomeni formalno grajo sodniku za disciplinsko kršitev, ki jo disciplinsko sodišče oceni kot lažjo, in se lahko izreče, če sodniku še ni bila izrečena disciplinska sankcija. Ustavitev napredovanja se izreče za čas največ treh let. Znižanje plače se izreče do višine 20% za čas do enega leta. Premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali na drugo sodišče enakega položaja v drugem kraju, se lahko izreče za čas od šestih mesecev do treh let. Te sankcije ni mogoče izreči vrhovnemu sodniku. Prenehanje sodniške funkcije se izreče sodniku, če zaradi težje disciplinske kršitve ni več primeren za opravljanje sodniške funkcije. Pravnomočen sklep o izrečeni disciplinski sankciji se pošlje predsedniku sodišča, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, in sodnemu svetu, ki je pristojen za izvršitev disciplinske sankcije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.“

84. člen se spremeni tako, da se glasi: “Disciplinskega postopka zoper sodnika ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Zastaralni rok začne teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve, ki pomenita disciplinsko kršitev. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se lahko uvede disciplinski postopek zoper sodnika, ki je bil pravnomočno obsojen, najkasneje v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske obsodilne odločbe. Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje pristojnega organa za pregon sodnika zaradi storjene disciplinske kršitve. Zastaranje se pretrga tudi, če sodnik v času, ko teče zastaralni rok, stori novo disciplinsko kršitev. Disciplinski pregon zastara v vsakem primeru, ko pretečejo štiri leta od storitve disciplinske kršitve. Izvršitev izrečene disciplinske sankcije zastara v šestih mesecih od pravnomočnosti sklepa.“

85. člen se spremeni tako, da se glasi: “Kolikor ta zakon nima posebnih določb, se za disciplinsko odgovornost sodnikov smiselno uporabljajo določbe 11., 12., 13., 14. člena, prvega in drugega odstavka 15. člena, 16., 17., 18., 20. in 21. člena kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99).“

86. člen se spremeni tako, da se glasi: “V disciplinskem postopku odloča disciplinsko sodišče prve stopnje in disciplinsko sodišče druge stopnje. Disciplinsko sodišče prve stopnje sestavlja osem sodnikov, in sicer dva vrhovna, dva višja, dva okrožna in dva okrajna sodnika. Eden od vrhovnih sodnikov je predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje, drugi pa njegov namestnik, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti. Disciplinsko sodišče prve stopnje odloča v posamezni zadevi v senatu treh sodnikov, v katerem mora biti najmanj en član z enakim položajem sodnika, kot ga ima sodnik, zoper katerega teče disciplinski postopek. Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča.“

87. člen se spremeni tako, da se glasi: “Disciplinsko sodišče druge stopnje sestavlja pet vrhovnih sodnikov. Disciplinsko sodišče druge stopnje ima predsednika in namestnika predsednika, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti. O pritožbah zoper sklepe disciplinskega sodišča prve stopnje odloča senat, ki ga sestavljajo predsednik in dva sodnika. Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča druge stopnje.“

88. člen se spremeni tako, da se glasi: “Predlog za disciplinsko kaznovanje vlaga in zastopa disciplinski tožilec, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik; oba sta vrhovna sodnika.“

89. člen se spremeni tako, da se glasi: “Disciplinske organe imenuje in razrešuje občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog sodnega sveta za dobo dveh let z možnostjo ponovnega imenovanja. Sodniku disciplinskega sodišča in disciplinskemu tožilcu oziroma njegovemu namestniku preneha funkcija pred potekom mandata: 1. s prenehanjem sodniške funkcije ali z razrešitvijo sodnika; 2. če mu je izrečena disciplinska sankcija; 3. z imenovanjem na sodniško mesto drugega položaja. Novo imenovanemu sodniku disciplinskega sodišča, disciplinskemu tožilcu ali njegovemu namestniku poteče mandat z iztekom mandata sodnika, disciplinskega tožilca ali namestnika, katerega je nadomestil. Če disciplinsko sodišče ali disciplinski tožilec iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog sodnega sveta imenuje nadomestnega sodnika disciplinskega sodišča ali tožilca za odločanje v posamezni zadevi.“

Za 89. členom se doda nov 89.a člen, ki se glasi: Disciplinski organi imajo sedež pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki tudi zagotavlja finančna sredstva in ostale pogoje za njihovo delo.“

90. člen se spremeni tako, da se glasi: “Če ta zakon nima posebnih določb, se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, na napoved pritožbe, na zahtevo za varstvo zakonitosti in na izredno omilitev kazni. V disciplinskem postopku je javnost izključena, razen če sodnik v postopku izrecno nasprotuje izključitvi javnosti.“

91. člen se spremeni tako, da se glasi: “Disciplinski postopek se uvede z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali z neposredno vložitvijo obrazloženega predloga za izrek disciplinske sankcije. Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, predsednik neposredno višjega sodišča, sodni svet in minister, pristojen za pravosodje. Če disciplinski tožilec ne uvede postopka, je o razlogih dolžan obvestiti pobudnika. Če pobudnik vztraja pri pobudi, dokončno odloči o uvedbi postopka disciplinsko sodišče prve stopnje. Ob vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede na značaj in težo očitane disciplinske kršitve izreče sodniku začasno odstranitev iz sodniške službe v skladu z določbami 95. do 100. člena tega zakona.“

92. člen se spremeni tako, da se glasi: “Če je podan predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, jih opravi sodnik disciplinskega sodišča, ki ga določi predsednik disciplinskega sodišča.“

93. člen se spremeni tako, da se glasi: “V disciplinskem postopku je lahko zagovornik tudi sodnik, ki ima pravico do povrnitve potrebnih izdatkov.“

94. člen se spremeni tako, da se glasi: “V zapisnik o disciplinski obravnavi se vpišejo imena vseh prisotnih in bistvena vsebina poteka obravnave. Predsednik senata lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odredi, naj se v zapisnik dobesedno vpišejo izjave, za katere misli, da so pomembne. Na zahtevo stranke se v zapisnik vpiše tudi vprašanje, na katerega senat ni dovolil odgovora. V zapisnik o disciplinski obravnavi se vnese celoten izrek disciplinskega sklepa. Zapisnik o disciplinski obravnavi podpišejo predsednik senata, člani senata in zapisnikar.“

V 97. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “V primeru iz četrtega odstavka 91. člena tega zakona traja suspenz najdalj do dokončne odločitve pristojnega organa v disciplinskem postopku.“

99. člen se spremeni tako, da se glasi: “Kadar je za odreditev pripora oziroma za začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje državnega zbora, pristojno sodišče o tem, da je vložilo zahtevo za dovoljenje, obvesti sodni svet in ministrstvo, pristojno za pravosodje. Državni zbor odloči o dovoljenju po pridobitvi mnenja sodnega sveta.“

V 104. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: “Če se na sodniško mesto, ki je razpisano po drugem odstavku 101. člena ali 103. členu tega zakona, prijavi kot edini kandidat sodnik iz prvega odstavka tega člena in je ocena sodniškega dela iz drugega odstavka tega člena pozitivna, ga je sodni svet dolžan izbrati.“

Vsi postopki za izvolitev in imenovanje sodnikov, za sodniško napredovanje in ocenjevanje sodniškega dela, za premestitev in dodelitev sodnika, za prenehanje in razrešitev sodnika ter disciplinski postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Sodniki so dolžni sodnemu svetu predložiti podatke iz drugega odstavka 39. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Rok za izdelavo ocene sodniške službe sodnikov svetnikov (prvi odstavek 31. člena zakona), začne teči z dnem uveljavitve tega zakona.

Sodniki, ki so bili dodeljeni do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo delo kot dodeljeni sodniki po določbah tega zakona. Za sodnike, ki so bili do uveljavitve tega zakona dodeljeni brez določenega roka dodelitve, začne teči rok iz četrtega odstavka 71. člena zakona z dnem uveljavitve tega zakona. Sodnik, ki je bil do uveljavitve tega zakona postavljen na mesto sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 40. člena zakona o sodiščih, nadaljuje delo kot imenovani sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati določba tretjega odstavka 30. člena zakona o sodiščih, kolikor se nanaša na reševanje ugovorov zoper ocene sodniške službe.

Podzakonski predpis iz petega odstavka 58. člena zakona izda minister, pristojen za pravosodje, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izvoli disciplinske organe po 89. členu zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Sodni svet uskladi sistemizacijo sodniških mest na posameznih sodiščih (38. člen zakona o sodiščih) z upoštevanjem sodniških mest, zasedenih ali predvidenih za sodnike, dodeljene po 71. členu zakona, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-01/93-24/30 Ljubljana, dne 10. julija 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.