Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)

Ta zakon predpisuje pogoje za pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin: žit, krmnih rastlin, krompirja, pese, oljnic in predivnic, zelenjadnic, sadnih in okrasnih rastlin, vinske trte in hmelja (v nadaljnjem besedilu: semenski material kmetijskih rastlin); določa obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trg, uvozom in trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin; predpisuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in način zagotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami; ureja vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo ter vzdrževanje sort, ki so vpisane v sortno listo, posebno preizkušanje sort kmetijskih rastlin za opisno sortno listo; ureja pridobivanje, izmenjavo podatkov in povezovanje podatkov v informacijski sistem; določa dejavnost javne službe na področju semenarstva, izvajalce javne službe, nosilca javnega pooblastila, imenovanje laboratorijev, izvajalcev preizkušanja sort in hrambe standardnih vzorcev in inšpekcijsko nadzorstvo.

Namen tega zakona je zagotavljanje kakovostnega semenskega materiala kmetijskih rastlin zaradi pospeševanja gospodarne kmetijske pridelave, ohranjanja okolja in varstva potrošnikov.

(1)Ta zakon se lahko ne glede na določbo 1. člena tega zakona uporablja tudi za semenski material drugih vrst rastlin, če se trži z namenom uporabe v kmetijski pridelavi.

(2)Ta zakon se ne uporablja za semenski material kmetijskih rastlin, namenjenih izvozu ali ponovnemu izvozu, kolikor ni s tem zakonom drugače predpisano.

(3)Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše vrste kmetijskih rastlin iz 1. člena tega zakona. Druge vrste rastlin iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.     Semenski material kmetijskih rastlin so seme, cele rastline ali deli teh rastlin (gomolji, čebulice, korenike, potaknjenci, poganjki, podlage, cepiči in drugi), če so namenjeni za:

-  razmnoževanje in ponovno pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin ali

-  setev ali sajenje za pridelavo kmetijskih rastlin.

2.     Partija je število ali količina semenskega materiala kmetijskih rastlin iste vrste, sorte oziroma kategorije, ki je razpoznavna po izvoru ter izenačena po kakovosti in homogenosti sestave.

3.     Sorta je skupina rastlin znotraj najnižje botanične razvrstitve, če jo je mogoče:

-   določiti z izraženimi lastnostmi, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,

-   razločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od izraženih lastnosti in

-   obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.

4.     Kategorija semenskega materiala kmetijskih rastlin je določena stopnja kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin.

5.     Kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin določajo sortna ali vrstna pristnost in čistost, zdravstveno stanje in druga merila kakovosti, zlasti kalivost, čistota in vlaga semena, primernost semenskega materiala kmetijskih rastlin za setev, sajenje ali razmnoževanje in drugo.

6.     Dobavitelj semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti dobavitelja).

7.     Mesto pridelave je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota (vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo), kjer se opravljajo dejavnosti dobavitelja.

8.     Pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin je pridobivanje semenskega materiala kmetijskih rastlin z razmnoževanjem oziroma z drugimi postopki, ki so splošno uveljavljeni za posamezno vrsto kmetijskih rastlin.

9.     Priprava semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg so postopki, s katerimi se semenski material kmetijskih rastlin pripravi za trg (sušenje, čiščenje, sortiranje, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi ali kemikalijami, pakiranje in označevanje ter drugi).

10.  Trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin je prodaja, dobava ali distribucija semenskega materiala tretji osebi proti plačilu ali brezplačno, ponujanje semenskega materiala v prodajo, skladiščenje semenskega materiala oziroma vsako razpolaganje s semenskim materialom z namenom trženja.

11.  Uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin je prepustitev semenskega materiala kmetijskih rastlin v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.

Za izvajanje tega zakona in predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) izdaja minister podzakonske predpise, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin ter vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo.

(1)S pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin se smejo ukvarjati samo dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.

(2)V register dobaviteljev se vpišejo dobavitelji, ki dejavnosti dobavitelja opravljajo na območju Republike Slovenije in so:

-        pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti dobavitelja,

-        fizične osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dejavnosti dobavitelja priglasile pri pristojnem davčnem organu,

-        tuja podjetja, ki opravljajo dejavnosti dobavitelja preko podružnice,

-        tuje pravne in fizične osebe, če to določajo mednarodni sporazumi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(3)Dobavitelji iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo v register dobaviteljev, če zagotovijo strokovno usposobljeno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti in ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko hkrati odgovorna strokovna oseba, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti.

(4)Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti odgovorne strokovne osebe iz prejšnjega odstavka.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena vpis v register dobaviteljev ni obvezen za dobavitelje:

-        ki so majhni pridelovalci semenskega materiala določenih vrst kmetijskih rastlin in katerih celotna pridelava tega semenskega materiala je namenjena za samooskrbo ali za prodajo na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega semenskega materiala in ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo kmetijskih rastlin;

-        ki se ukvarjajo izključno z distribucijo in prodajo semenskega materiala določenih vrst kmetijskih rastlin v izvirnem pakiranju.

(2)Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin, za katere velja izjema iz prve alinee prejšnjega odstavka, vrste kmetijskih rastlin, za katere velja izjema iz druge alinee prejšnjega odstavka, ter kriterije za določitev majhnih pridelovalcev in lokalnega trga.

(1)Register dobaviteljev vzpostavi in vodi Uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: Uprava), ki je organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Dobavitelji iz drugega odstavka 5. člena tega zakona vložijo vlogo za vpis v register dobaviteljev na predpisanem obrazcu pri Upravi. Vloga vsebuje zlasti:

-        identifikacijske podatke o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko,

-        navedbo dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje, po vrstah kmetijskih rastlin,

-        podatke o mestu pridelave: o kmetijskih zemljiščih v uporabi po parcelah in vrstah rabe, o objektih za pridelavo, pripravo za trg oziroma skladiščenje semenskega materiala kmetijskih rastlin,

-        identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: ime in priimek, naslov, enotno matično številko občana, davčno številko.

(3)Če dobavitelj opravlja dejavnosti dobavitelja na različnih mestih pridelave, mora v vlogi navesti podatke iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka za vsako posamezno mesto pridelave.

(4)Uprava odloči o vpisu v register dobaviteljev z odločbo. Ob vpisu dodeli Uprava dobavitelju neponovljivo registrsko številko.

(5)Dobavitelj mora priglasiti Upravi vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru dobaviteljev, najkasneje v 30 dneh od spremembe.

(6)Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega odstavka tega člena ter listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.

(1)Uprava izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev:

-        na predlog dobavitelja, po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, če dobavitelj preneha opravljati dejavnosti dobavitelja,

-        na predlog inšpektorja, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona oziroma da dobavitelj več kot dvakrat ni izvršil ukrepov, ki mu jih je inšpektor odredil pri izvajanju nadzora.

(2)O izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev odloči Uprava z odločbo.

(1)Register dobaviteljev vsebuje zlasti naslednje podatke:

-        neponovljivo registrsko številko dobavitelja;

-        identifikacijske podatke o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko;

-        o dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje, po vrstah kmetijskih rastlin;

-        o mestu pridelave: o kmetijskih zemljiščih v uporabi po parcelah in vrstah rabe, o lokaciji objektov za pridelavo, pripravo za trg oziroma skladiščenje semenskega materiala kmetijskih rastlin;

-        identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: ime in priimek, naslov, enotno matično številko občana, davčno številko.

(2)Uprava lahko vodi register dobaviteljev v elektronski obliki.

(3)Uprava mora hraniti listine, na podlagi katerih se vodi register dobaviteljev, v originalu ali kopijah še najmanj  tri leta po izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev.

(4)Podatki iz registra dobaviteljev so javni.

(5)Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja registra dobaviteljev.

(1)Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona se lahko trži, če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(2)Če za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin kategorija ni predpisana, se lahko trži, če izpolnjuje predpisane minimalne zahteve glede kakovosti.

(3)Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin mora poleg zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.

(4)Semenski material kmetijskih rastlin mora biti na trgu v partijah. Pakiran in označen mora biti na predpisan način in tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.

(5)Semenski material kmetijskih rastlin, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali ki vsebujejo GSO, mora poleg zahtev iz tega člena izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo ravnanje z GSO, in biti dodatno označen kot GSO.

(6)Če je semenski material kmetijskih rastlin tretiran s kemikalijami ali fitofarmacevtskimi sredstvi, morata biti kemikalija ali fitofarmacevtsko sredstvo označena na predpisan način.

(7)Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži le, če je bil pridelan pod uradnim nadzorom in je bilo izpolnjevanje zahtev iz prvega in tretjega odstavka tega člena uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s tem zakonom.

(8)Minister predpiše za posamezno vrsto kmetijskih rastlin:

-        kategorije semenskega materiala ter za posamezno kategorijo podrobnejše zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti, ali minimalne zahteve glede kakovosti, če za semenski material kategorija ni predpisana,

-        zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala,

-        največje število ali količino semenskega materiala v partiji,

-        kdaj se šteje, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.

(9)Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka tega člena, katerih semenski material se lahko trži le, če je uradno potrjen.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko z namenom, da se semenski material kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka prejšnjega člena pripravi za trg, dobavi drugemu dobavitelju tudi ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, če je bil pridelan pod uradnim nadzorom in je bilo uradno ugotovljeno, da glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti ter zdravstvenega stanja izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, in če je označen na predpisan način.

(2)Minister predpiše zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka tega člena in način označevanja.

(1)Če je za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin v zahtevah iz 10. člena tega zakona predpisana zahteva glede sortne pristnosti in čistosti, se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži, če izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega zakona in je označen z imenom sorte.

(2)Sorta iz prejšnjega odstavka mora biti vpisana v sortno listo ali zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja varstvo novih sort rastlin, ali splošno znana v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona ali vpisana v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega zakona.

(3)Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se sme semenski material iz prvega odstavka tega člena tržiti le, če je sorta vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom.

(4)Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin, pri katerih mora biti sorta obvezno vpisana v sortno listo.

(1)Ne glede na določbo tretjega odstavka prejšnjega člena lahko Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli trženje semenskega materiala sorte, ki je v postopku vpisa sorte v sortno listo, vendar največ do predpisane količine.

(2)V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj na predpisanem obrazcu navede zlasti:

-        ime, priimek in naslov ali firmo in sedež,

-        vrsto, sorto in količino semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga namerava tržiti.

(3)Uprava izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če je sorta v postopku vpisa sorte v sortno listo v skladu s tem zakonom in če predpisane količine niso presežene.

(4)Ne glede na določbe tega člena Uprava dobavitelju, ki mu je v skladu s 25. členom tega zakona dovolila vložitev prijave za uradno potrditev semenskega materiala sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo, hkrati dovoli tudi trženje semenskega materiala te sorte do predpisane količine.

(5)Semenski material iz prvega ali četrtega odstavka tega člena mora biti na trgu dodatno označen kot semenski material sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo.

(6)Minister predpiše količino semenskega materiala iz prvega odstavka tega člena ter obrazec iz drugega odstavka tega člena.

(1)Ne glede na določbe 10. člena tega zakona se semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin, namenjen ekološki pridelavi, lahko trži, če izpolnjuje posebne zahteve za trženje, predpisane za takšen semenski material v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in če je označen na predpisan način.

(2)Ne glede na določbe 10. člena tega zakona se lahko trži semenski material kmetijskih rastlin v majhnih pakiranjih, ki so namenjena prodaji končnemu potrošniku, če izpolnjuje posebne zahteve glede pakiranja in označevanja.

(3)Semenski material ohranjevalne sorte iz 55. člena tega zakona se lahko trži, če:

-        se trži do predpisane količine in

-        izpolnjuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 10. člena tega zakona ali posebne zahteve iz prvega odstavka tega člena.

(4)Minister predpiše posebne zahteve za trženje in način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena, kaj se šteje za majhna pakiranja, zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin iz drugega odstavka tega člena ter največjo količino semenskega materiala ohranjevalne sorte iz prejšnjega odstavka.

(1)Če za tekoče leto ni na voljo dovolj semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli, da se sme začasno, največ eno leto, tržiti semenski material kmetijskih rastlin:

-        ki glede kakovosti, zlasti glede kalivosti ali vlage semena, ne izpolnjuje vseh zahtev iz 10. člena tega zakona, predpisanih za to vrsto kmetijskih rastlin, ali

-        sorte, ki ni vpisana v sortno listo, čeprav je za to vrsto kmetijske rastline v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona vpis sorte v sortno listo obvezen.

(2)V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj na predpisanem obrazcu navede zlasti:

-        ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,

-        podatke o semenskem materialu kmetijskih rastlin: vrsto, sorto in kategorijo, leto in mesto pridelave ter količino,

-        podatke o kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prejšnjega odstavka ali podatke o lastnostih sorte iz druge alinee prejšnjega odstavka.

(3)Uprava dovoli trženje semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

(4)Semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka mora biti na trgu posebej označen kot semenski material kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.

(5)Minister predpiše minimalne zahteve glede kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prvega odstavka tega člena ter podrobnejši način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.

(1)Semenski material kmetijskih rastlin se lahko trži tudi kot mešanica semena različnih sort ali vrst kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: semenska mešanica).

(2)Semenska mešanica se lahko trži, če:

-        vsaka sestavina semenske mešanice izpolnjuje zahteve za trženje iz 10. in 12. člena tega zakona,

-        izpolnjuje predpisane zahteve za trženje semenskih mešanic in

-        je pakirana in označena na predpisan način.

(3)Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora biti uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenske mešanice v skladu s tem zakonom.

(4)Poleg zahtev iz drugega odstavka tega člena, mora biti semenska mešanica, ki je namenjena pridelovanju krme, vpisana v evidenco semenskih mešanic po tem zakonu.

(5)Minister predpiše zahteve za trženje ter način pakiranja in označevanja semenskih mešanic.

(1)Dobavitelj vloži zahtevo za vpis semenske mešanice v evidenco semenskih mešanic na predpisanem obrazcu pri Upravi.

(2)Zahteva vsebuje zlasti:

-        podatke o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,

-        podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice.

(3)Če semenska mešanica iz četrtega odstavka prejšnjega člena glede sestave izpolnjuje predpisane pogoje za vpis, jo Uprava vpiše v evidenco semenskih mešanic.

(4)Uprava na podlagi zahteve dobavitelja vpiše v evidenco semenskih mešanic tudi semenske mešanice za druge namene.

(5)Uprava vzpostavi in vodi evidenco semenskih mešanic, ki vsebuje zlasti:

-        podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice,

-        neponovljivo registrsko številko dobavitelja.

(6)Minister predpiše obrazec iz prvega odstavka tega člena, podrobnejše pogoje glede sestave semenske mešanice, namenjene pridelovanju krme, in način vodenja evidence semenskih mešanic.

(1)Za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin se po tem zakonu ne šteje dobava:

1.     vzorcev semenskega materiala za uradno preizkušanje ali za inšpekcijski nadzor,

2.     vzorcev semenskega materiala znanstvenim in strokovnim ustanovam za raziskovalne namene, za žlahtnjenje ali za hrambo v genskih bankah,

3.     semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pripravljajo semenski material za trg,

4.     semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pridelujejo določene vrste kmetijskih rastlin za industrijsko predelavo ali razmnožujejo semenski material za ta namen.

(2)Vzorci semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej označeni kot vzorec semenskega materiala kmetijskih rastlin za namen iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)Dobavitelj mora v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena za dobavo takšnega semenskega materiala predhodno pridobiti dovoljenje Uprave. Zahtevi za izdajo dovoljenja, ki vsebuje zlasti ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja, mora priložiti kopijo pogodbe, v kateri so opredeljeni namen pridelave ter zahteve za trženje, ki jih izpolnjuje semenski material kmetijskih rastlin. Uprava izda dovoljenje, če ugotovi, da je semenski material kmetijskih rastlin primeren za namen, opredeljen v 4. točki prvega odstavka tega člena.

(4)Minister predpiše največje količine semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se štejejo za vzorec, in način označitve vzorca.

(5)Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Dobavitelj mora opravljati dejavnosti dobavitelja v skladu s tem zakonom in zagotavljati, da semenski material kmetijskih rastlin na trgu izpolnjuje predpisane zahteve.

(2)Dobavitelj mora zlasti:

1.     imeti za posamezno vrsto kmetijskih rastlin načrt pridelave, v katerem opredeli kritične točke, ki bi lahko vplivale na kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin (zlasti na sortno ali vrstno pristnost in čistost ter zdravstveno stanje),

2.     stalno nadzorovati pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z načrtom iz prejšnje točke, izvajati ukrepe za zagotavljanje skladnosti semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami (zlasti glede oskrbe posevkov oziroma nasadov in varstva pred škodljivimi organizmi) ter na predpisan način voditi zapise o nadzoru in izvedenih ukrepih,

3.     nemudoma obvestiti fitosanitarnega inšpektorja oziroma Upravo o pojavu ali sumu na pojav karantenskih škodljivih organizmov na mestu pridelave,

4.     zagotoviti sledljivost in razpoznavnost vsake partije semenskega materiala kmetijskih rastlin v vseh fazah pridelave in priprave za trg, pri skladiščenju, prodaji in dobavi semenskega materiala,

5.     voditi zapise na predpisan način in hraniti dokazila o vzdrževanju sorte oziroma o pridobitvi ali nakupu semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se uporablja za razmnoževanje ali za ponovno pridelavo semenskega materiala,

6.     voditi zapise na predpisan način in hraniti dokazila o pridelavi, nabavi ali uvozu, o pripravi za trg, o zalogah, o prodaji ali dobavi semenskega materiala kmetijskih rastlin,

7.     omogočiti izvajanje uradnega ali inšpekcijskega nadzora in dopustiti odvzem vzorcev,

8.     izvajati predpisane ukrepe, odrejene pri uradnem ali inšpekcijskem nadzoru,

9.     izpolnjevati druge predpisane obveznosti v skladu s tem zakonom, z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in predpisi, izdanimi na njuni podlagi.

(3)Dobavitelj mora hraniti vsa dokazila in zapise iz prejšnjega odstavka najmanj tri leta, za sadne rastline, vinsko trto, hmelj in večletne okrasne rastline pa najmanj pet let.

(4)Dobavitelj mora na predpisan način voditi seznam sort sadnih oziroma okrasnih rastlin, če te sorte niso vpisane v sortno listo ali zavarovane v skladu z zakonom, ki ureja varstvo sort rastlin, ali splošno znane v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona. Za vsako sorto, ki se vodi v seznamu sort dobavitelja, mora dobavitelj zagotoviti opis sorte.

(5)Dobavitelju, ki ne prideluje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz 1., 2. in 5. točke drugega odstavka tega člena.

(6)Dobavitelju, ki prideluje semenski material vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena.

(7)Minister lahko za posamezno vrsto kmetijskih rastlin predpiše vsebino načrta pridelave iz 1. točke drugega odstavka tega člena.

(8)Minister predpiše način vodenja zapisov iz 2., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, način vodenja seznama sort iz četrtega odstavka tega člena in podatke, ki jih mora vsebovati opis sort.

(1)Dobavitelj, ki prideluje semenski material kmetijskih rastlin, mora pristojnemu inšpektorju vsako leto do predpisanega roka prijaviti pridelavo semenskega materiala, razen semenskega materiala vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona. Prijava na predpisanem obrazcu vsebuje zlasti podatke o:

-        dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,

-        mestu pridelave,

-        pridelavi semenskega materiala po vrstah in sortah kmetijskih rastlin: o zemljiščih, na katerih prideluje semenski material kmetijskih rastlin s podatki o površinah in parcelnih številkah.

(2)Dobavitelj, ki trži semenski material kmetijskih rastlin, razen semenskega materiala vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, mora semenski material kmetijskih rastlin označiti s predpisano etiketo dobavitelja oziroma zanj izdati predpisano potrdilo o semenskem materialu kmetijskih rastlin, če semenski material izpolnjuje zahteve iz 10. in 12. člena tega zakona.

(3)O izdanih etiketah oziroma potrdilih iz prejšnjega odstavka mora dobavitelj voditi evidenco na predpisan način.

(4)Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca, roke in način vlaganja prijave iz prvega odstavka tega člena, vsebino etikete in potrdila dobavitelja iz drugega odstavka tega člena ter način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka.

(1)Pristojni inšpektor mora najmanj enkrat letno opraviti nadzor pri dobavitelju semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prejšnjega člena. Pri izvajanju nadzora pristojni inšpektor preveri, ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz 19. in 20. člena tega zakona. Če ugotovi, da dobavitelj predpisanih obveznosti ne izpolnjuje, mu odredi odpravo pomanjkljivosti oziroma izpolnitev obveznosti v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko pristojni inšpektor določi dobavitelju krajši rok, če dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz 2. točke drugega odstavka 19. člena tega zakona glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje skladnosti semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami, zlasti glede oskrbe posevkov oziroma nasadov in varstva pred škodljivimi organizmi.

(3)Pri nadzoru pristojni inšpektor preveri skladnost semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami iz 10. člena tega zakona, oziroma odvzame vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin in jih pošlje v analizo laboratoriju, imenovanem v skladu s 76. členom tega zakona.

(4)Če pristojni inšpektor na podlagi opravljenega nadzora oziroma rezultatov analiz odvzetih vzorcev ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin ni skladen s predpisanimi zahtevami oziroma da skladnosti ni mogoče zagotoviti, dobavitelju prepove trženje takšnega semenskega materiala.

(5)Pristojni inšpektor vodi zapisnik o opravljenem nadzoru.

(6)O prejetih prijavah iz prvega odstavka prejšnjega člena, o opravljenem nadzoru pri dobavitelju ter o ugotovitvah in o odrejenih ukrepih iz tega člena, mora pristojni inšpektor obvestiti Upravo na predpisan način.

(7)Dobavitelj nosi stroške, ki nastanejo zaradi odrejenih ukrepov iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ter stroške odvzema in analiz vzorcev, kadar je izvid analize neugoden za dobavitelja.

(8)Minister predpiše način odvzema vzorcev iz tretjega odstavka in način obveščanja Uprave iz šestega odstavka tega člena.

(1)Dobavitelj mora vsako leto do predpisanega roka prijaviti semenski material predpisanih vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona v uradno potrditev organu za potrjevanje, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo v skladu s 75. členom tega zakona. Prijava na predpisanem obrazcu vsebuje zlasti podatke o:

-        dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,

-        mestu pridelave,

-        zemljiščih, na katerih je semenski posevek ali semenski nasad, s površinami in parcelnimi številkami,

-        uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, zlasti o vrsti, sorti in kategoriji ter količini,

-        posebnih zahtevah glede potrjevanja. Prijavi mora priložiti predpisana dokazila o uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin.

(2)Dobavitelj lahko vloži prijavo iz prejšnjega odstavka, če je:

-        vpisan v register dobaviteljev za vrsto kmetijske rastline, katere semenski material prijavlja v uradno potrditev,

-        sorta vpisana v sortno listo ali če je dobavitelj pridobil dovoljenje za vložitev prijave v skladu s 25. členom tega zakona.

(3)Ne glede na drugo alineo prejšnjega odstavka lahko dobavitelj prijavi v uradno potrditev semenski material sadnih oziroma okrasnih rastlin, če je sorta vpisana v sortno listo ali zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja varstvo sort rastlin, ali splošno znana v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona.

(4)V postopku uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je sestavljen iz:

1.     uradnega nadzora semenskih posevkov oziroma nasadov, zemljišč, objektov za pridelavo, skladiščenje in pripravo semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg,

2.     uradnih pregledov dokazil in zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu s 5. in 6. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona,

3.     uradnih vzorčenj in testiranj vzorcev, organ za potrjevanje ugotovi, ali semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. ali 11. člena tega zakona.

(5)Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona za predpisano kategorijo, izda predpisane uradne etikete za to kategorijo.

(6)Organ za potrjevanje semenski material kmetijskih rastlin označi z izdanimi etiketami iz prejšnjega odstavka ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(7)Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, izda potrdilo, da semenski material izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Za ta semenski material lahko izda tudi predpisane uradne etikete in ga z njimi označi.

(8)Organ za potrjevanje z odločbo zavrne uradno potrditev, če semenski material kmetijskih rastlin ne izpolnjuje zahtev iz 10. člena tega zakona za nobeno od predpisanih kategorij, ali če ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.

(9)Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.

(10)O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.

(11)Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena, stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.

(12)Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca prijave, roke in način vlaganja prijave, dokazila, ki morajo biti prijavi priložena, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete in vsebino potrdila o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin ter potrdila o ne dokončno potrjenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja, višino stroškov postopka uradne potrditve in višino stroškov v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(1)Uradna potrditev semenske mešanice je predpisan postopek, ki ga na podlagi prijave dobavitelja izvede organ za potrjevanje in s katerim uradno ugotovi, da semenska mešanica izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.

(2)Prijava, ki jo dobavitelj vloži na predpisanem obrazcu pri organu za potrjevanje, vsebuje zlasti podatke o:

-        dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,

-        oznaki, sestavi in namenu uporabe semenske mešanice,

-        posameznih sestavinah, uporabljenih za pripravo mešanice.

(3)Za semensko mešanico, namenjeno pridelovanju krme, lahko dobavitelj vloži prijavo iz prejšnjega odstavka le, če je semenska mešanica vpisana v evidenco semenskih mešanic iz petega odstavka 17. člena tega zakona.

(4)Postopek uradne potrditve semenske mešanice je sestavljen iz:

1.     uradnih pregledov objektov za pripravo oziroma skladiščenje semenske mešanice ter dokazil in zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu s 5. in 6. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona,

2.     uradnih vzorčenj in testiranj vzorcev.

(5)Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenska mešanica izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, izda predpisane uradne etikete, semensko mešanico označi z izdanimi etiketami ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenske mešanice.

(6)Če organ za potrjevanje ugotovi, da zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona niso izpolnjene, z odločbo zavrne uradno potrditev semenske mešanice. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.

(7)Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.

(8)O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve semenske mešanice, mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.

(9)Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena in stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.

(10)Minister predpiše vsebino obrazca prijave, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete, vsebino potrdila o uradni potrditvi semenske mešanice, način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja ter višino stroškov postopka in stroškov v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo.

(1)Pri vrstah kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, pri katerih je v zahtevah za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 10. člena tega zakona predpisana najnižja kalivost semena, lahko organ za potrjevanje na zahtevo dobavitelja v postopku uradne potrditve izjemoma izda uradne etikete iz petega odstavka 22. člena tega zakona in semenski material kmetijskih rastlin z njimi označi, preden je kalivost semena uradno ugotovljena, če:

-        je organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovil, da semenski material kmetijskih rastlin razen predpisane kalivosti izpolnjuje vse druge predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona,

-        iz začasnega poročila o kalivosti semena, ki ga zagotovi dobavitelj, izhaja, da semenski material kmetijskih rastlin tudi glede kalivosti izpolnjuje predpisane zahteve.

(2)Dobavitelj mora v zahtevi iz prejšnjega odstavka navesti zlasti podatke o:

-        dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,

-        lokaciji skladišča dobavitelja ali prvega prejemnika, kjer bo semenski material kmetijskih rastlin do izdaje potrdila o potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin in o prvem prejemniku: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež,

-        o semenskem materialu kmetijskih rastlin, zlasti o vrsti, sorti in kategoriji, mestu in letu pridelave. Zahtevi mora priložiti začasno poročilo o kalivosti semena.

(3)Semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena se do izdaje potrdila o uradni potrditvi ne sme tržiti.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj semenski material kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena dobavi prvemu prejemniku, ki ga je navedel v zahtevi iz drugega odstavka tega člena. Semenski material kmetijskih rastlin mora dobavitelj dodatno označiti z etiketo, ki vsebuje najmanj neponovljivo registrsko številko dobavitelja in kalivost semena iz začasnega poročila o kalivosti.

(5)Organ za potrjevanje izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin, če v postopku uradne potrditve ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin tudi glede kalivosti izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona.

(6)Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin glede kalivosti ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz 10. člena tega zakona, z odločbo zavrne uradno potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin. V odločbi naloži dobavitelju, da dopusti organu za potrjevanje odstranitev izdanih uradnih etiket iz prvega odstavka tega člena, ali da vrne izdane uradne etikete organu za potrjevanje najpozneje v 8 dneh od vročitve odločbe.

(1)Pri vrstah kmetijskih rastlin, pri katerih je v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona vpis sorte v sortno listo obvezen, lahko organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve semenskega materiala sorte, ki ni vpisana v sortno listo le, če je Uprava dobavitelju predhodno izdala dovoljenje za vložitev prijave za uradno potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(2)Uprava izda dobavitelju dovoljenje iz prejšnjega odstavka v obliki uradnega zaznamka na prijavi iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, če:

-        je sorta v postopku vpisa v sortno listo ali

-        dobavitelj izkaže, da se semenski material kmetijskih rastlin prideluje za izvoz.

(3)Organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prvega odstavka tega člena v skladu s četrtim odstavkom 22. člena tega zakona.

(4)Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. ali 11. člena tega zakona, izda uradne etikete, predpisane za semenski material sort, ki niso vpisane v sortno listo, ga z njimi označi ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin ali potrdilo, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material.

(5)Pri izdaji uradnih etiket za semenski material sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo, mora organ za potrjevanje upoštevati največjo količino semenskega materiala kmetijskih rastlin iz šestega odstavka 13. člena tega zakona, za katero je dovoljeno trženje.

(6)Minister predpiše vsebino, barvo in velikost uradnih etiket iz četrtega odstavka tega člena.

(1)Ne glede na določbe petega odstavka 22. člena in petega odstavka 23. člena tega zakona lahko organ za potrjevanje dobavitelju semenskega materiala določenih vrst kmetijskih rastlin dovoli, da sam označi semenski material kmetijskih rastlin z uradnimi etiketami, če organ za potrjevanje zagotovi nadzor nad označevanjem semenskega materiala kmetijskih rastlin na predpisan način.

(2)Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin in način izvajanja nadzora iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1)Semenski material kmetijskih rastlin, ki je bil uradno potrjen in označen, se lahko prepakira in ponovno uradno označi. Organ za potrjevanje na zahtevo dobavitelja izda nove uradne etikete in semenski material kmetijskih rastlin z njimi označi, če semenski material še izpolnjuje predpisane zahteve za uradno potrditev.

(2)Stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.

(1)Na podlagi prijav iz prvega odstavka 20. člena in prvega odstavka 22. člena tega zakona Uprava vzpostavi in vodi evidenco pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin za tekoče leto. V evidenci vodi podatke o dobaviteljih, ki pridelujejo semenski material kmetijskih rastlin, o mestih pridelave in o prijavljenih površinah za pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. Pri vrstah kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona vodi v evidenci tudi podatke o količinah uradno potrjenega semenskega materiala, po vrstah in sortah kmetijskih rastlin.

(2)Evidenco iz prejšnjega odstavka Uprava hrani pet let.

(1)Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin lahko uvozi le dobavitelj, ki je vpisan v register dobaviteljev za uvoz te vrste kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: uvoznik).

(2)Semenski material kmetijskih rastlin se lahko uvozi, če je enakovreden semenskemu materialu pridelanemu na območju držav članic Skupnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(3)Semenski material kmetijskih rastlin iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona se lahko uvozi, če je sorta vpisana v sortno listo in če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

(1)Uvoženi semenski material kmetijskih rastlin je enakovreden semenskemu materialu pridelanemu v skladu s predpisi na območju Skupnosti, če so zahteve za semenski material kmetijskih rastlin, zahteve za dobavitelje ter za uradni nadzor semenskih posevkov ali nasadov semenskega materiala kmetijskih rastlin oziroma dobaviteljev, določene v predpisih države, ki ni članica Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tretja država), enakovredne predpisanim zahtevam in je semenski material kmetijskih rastlin v tretji državi pridelan v skladu s temi predpisi.

(2)O enakovrednosti semenskega materiala kmetijskih rastlin odloči pristojni organ Skupnosti.

(3)Do odločitve pristojnega organa iz prejšnjega odstavka lahko Uprava po uradni dolžnosti ali na predlog uvoznika preveri, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje enakovrednosti semenskega materiala kmetijskih rastlin, pridelanega v tretji državi.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka Uprava z odločbo, ki jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ki velja najpozneje do odločitve pristojnega organa iz drugega odstavka tega člena, določi:

-        etikete oziroma dokazila, ki izkazujejo enakovrednost semenskega materiala kmetijskih rastlin, pridelanega v tretji državi,

-        v primeru uradnih etiket oziroma dokazil tudi uradne organe tretje države, ki v skladu s predpisi druge države ali v skladu z mednarodnimi shemami potrjevanja izdajajo te etikete oziroma dokazila iz prejšnje alinee.

(1)Uvoznik mora pred uvozom vsako pošiljko semenskega materiala kmetijskih rastlin prijaviti fitosanitarnemu inšpektorju v inšpekcijski pregled. Prijava se vloži na predpisanem obrazcu in vsebuje zlasti podatke o:

-        uvozniku: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,

-        semenskem materialu kmetijskih rastlin: vrsti oziroma sorti, kategoriji in količini semenskega materiala,

-        državi pridelave (izvora) in državi izvoza.

(2)Inšpekcijski pregled pošiljke semenskega materiala kmetijskih rastlin se opravi na prvem vstopnem mestu v Republiko Slovenijo, ki je določeno v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin in kjer se opravljajo druge uvozne administrativne formalnosti, vključno s carinskimi.

(3)Inšpekcijski pregled pošiljke semenskega materiala kmetijskih rastlin se lahko opravi tudi v uradno določenih mestih v notranjosti države, ki so pod carinskim nadzorom, če je to v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

(4)Carinski organi ne smejo začeti s postopkom sprostitve blaga v prost promet, dokler fitosanitarni inšpektor ne dovoli uvoza semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(5)Fitosanitarni inšpektor z inšpekcijskim pregledom ugotovi zlasti, če:

-        je uvoznik vpisan v register dobaviteljev za uvoz semenskega materiala vrste kmetijskih rastlin, ki jo uvaža,

-        semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje pogoje za uvoz iz drugega in tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

(6)Pri inšpekcijskem pregledu lahko fitosanitarni inšpektor odvzame vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin in jih pošlje v analizo laboratoriju, imenovanemu v skladu s 76. členom tega zakona.

(7)Če so izpolnjeni pogoji za uvoz iz 29. člena tega zakona, fitosanitarni inšpektor po opravljenem pregledu dovoli uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin z odločbo, ki se izda v obliki uradnega zaznamka na prijavi.

(8)Če fitosanitarni inšpektor na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda oziroma rezultatov analiz odvzetih vzorcev ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin ne izpolnjuje pogojev za uvoz iz 29. člena tega zakona, z odločbo prepove uvoz takšnega semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(9)Kopijo odločbe iz šestega in sedmega odstavka tega člena fitosanitarni inšpektor pošlje Upravi.

(10)Stroške odvzema vzorcev in analiz vzorcev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki so bili opravljeni na zahtevo fitosanitarnega inšpektorja, plača uvoznik, pri katerem so bili vzeti vzorci, kadar je izvid analize neugoden za uvoznika.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena semenskega materiala kmetijskih rastlin ni potrebno prijaviti fitosanitarnemu inšpektorju v inšpekcijski pregled, če se uvažajo:

-        vzorci semenskega materiala za uradno preizkušanje, za hrambo v genski banki, za žlahtnenje, za znanstvene in raziskovalne namene oziroma za razstave, če količine semenskega materiala ne presegajo količin, predpisanih v skladu s četrtim odstavkom 18. člena tega zakona;

-        določene količine semenskega materiala v izvirnem pakiranju, namenjene za osebno uporabo.

(2)Minister predpiše količine semenskega materiala kmetijskih rastlin v izvirnem pakiranju, ki se lahko uvozijo za osebno uporabo.

(1)Ne glede na določbe sedmega odstavka 31. člena tega zakona fitosanitarni inšpektor dovoli uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ni dokončno potrjen, ali semenskega materiala sorte, ki ni vpisana v sortno listo, če je Uprava pred uvozom zanj izdala posebno uvozno dovoljenje.

(2)Uvoznik vloži pri Upravi zahtevo za izdajo posebnega uvoznega dovoljenja na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke o:

-        uvozniku: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,

-        semenskem materialu kmetijskih rastlin: vrsti oziroma sorti, kategoriji, in količini semenskega materiala, državi pridelave (izvora) in državi izvoza,

-        namenu uvoza,

-        predvidenem roku uvoza.

(3)Uprava izda posebno uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če se uvaža semenski material kmetijskih rastlin:

-        z namenom, da se pripravi za trženje in uradno potrdi v skladu s tem zakonom, in če je bil v tretji državi pridelan pod uradnim nadzorom in potrjen kot ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin in mu je priznana enakovrednost,

-        zaradi razmnoževanja v Republiki Sloveniji in uvoznik Upravi predloži pisno izjavo, da bo razmnoženi semenski material kmetijskih rastlin v celoti izvozil ter navede rok, do katerega bo realiziral izvoz,

-        sorte, ki je v postopku vpisa v sortno listo v Republiki Sloveniji, in količina ne presega predpisane količine iz šestega odstavka 13. člena tega zakona.

(4)V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka Uprava v posebnem uvoznem dovoljenju določi rok, do katerega mora uvoznik razmnoženi semenski material kmetijskih rastlin izvoziti.

(5)Uvoznik mora posebno uvozno dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena priložiti prijavi za inšpekcijski pregled iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.

(6)Minister predpiše podrobnejšo vsebino obrazca iz drugega odstavka tega člena.

(1)Poleg obveznosti iz 19. in 20. člena tega zakona mora uvoznik uvoženi semenski material kmetijskih rastlin, razen semenskega materiala kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, označiti s predpisano etiketo dobavitelja oziroma zanj izdati predpisano potrdilo o semenskem materialu kmetijskih rastlin, preden ga da na trg.

(2)Uvoznik, ki uvozi semenski material kmetijskih rastlin iz druge alinee tretjega odstavka prejšnjega člena, mora Upravi predložiti dokazilo o izvozu tega semenskega materiala v roku, ki mu ga je določila Uprava v posebnem uvoznem dovoljenju.

(1)Semenski material kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, ki je bil uvožen iz tretje države in ki izpolnjuje zahteve glede enakovrednosti iz 30. člena tega zakona, se lahko prepakira oziroma ponovno uradno označi v skladu z odločbo pristojnega organa Skupnosti iz drugega odstavka 30. člena tega zakona. Organ za potrjevanje uradno označi tak semenski material na zahtevo dobavitelja. Pred ponovno uradno označitvijo lahko organ za potrjevanje preveri, ali semenski material kmetijskih rastlin še izpolnjuje predpisane zahteve za uradno potrditev.

(2)Stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.

(3)Minister predpiše višino stroškov iz prejšnjega odstavka.

(1)Uprava izvaja naknadno kontrolo kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se v Republiki Sloveniji v tekočem letu prideluje oziroma trži. Z naknadno kontrolo se v sortnih preizkusih oziroma z laboratorijskimi testi preverja sortna ali vrstna pristnost in čistost, zdravstveno stanje ter izpolnjevanje drugih zahtev glede kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(2)V naknadno kontrolo se vsako leto vključi predpisan odstotek vzorcev semenskega materiala kmetijskih rastlin, odvzetih pri uradnem nadzoru dobavitelja, v postopku uradne potrditve ali pri inšpekcijskem nadzoru semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(3)Sortne preizkuse oziroma laboratorijske teste semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je vključen v naknadno kontrolo, izvajajo izvajalci preizkušanja in laboratoriji, imenovani v skladu s 76. členom tega zakona.

(4)Sredstva za izvedbo naknadne kontrole se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Kadar so rezultati preizkušanja neugodni za dobavitelja, plača stroške naknadne kontrole dobavitelj, pri katerem so bili vzeti vzorci za naknadno kontrolo.

(5)Minister za posamezno vrsto kmetijskih rastlin predpiše postopek izvedbe naknadne kontrole in določi odstotek vzorcev, ki se vsako leto vključijo v naknadno kontrolo.

(1)Sortna lista je uradni seznam sort kmetijskih rastlin. V sortno listo se vpišejo sorte tistih vrst kmetijskih rastlin, za katere je v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona vpis sorte v sortno listo obvezen, in druge sorte kmetijskih rastlin, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

(2)Postopek vpisa sorte v sortno listo vodi Uprava in objavlja sortno listo v uradnem glasilu Uprave.

(1)Prijavo za vpis sorte v sortno listo lahko vloži prijavitelj, ki je:

-        žlahtnitelj ali vzdrževalec sorte oziroma druga fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji ali v državi članici Evropske unije, ki ima pravico do razpolaganja s semenskim materialom sorte,

-        imetnik žlahtniteljske pravice ali upravičenec do pridobitve žlahtniteljske pravice za sorto, ki je v Republiki Sloveniji ali v Skupnosti zavarovana ali prijavljena v postopek varstva sorte v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo sort v Republiki Sloveniji ali v Skupnosti.

(2)Če je prijavitelj iz prejšnjega odstavka tuja fizična ali pravna oseba, vloži prijavo po pooblaščencu, ki je fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem ali sedežem v Evropski uniji.

(1)Postopek vpisa sorte v sortno listo se začne na podlagi pisne prijave na Upravo. Prijavitelj vloži prijavo na predpisanem obrazcu.

(2)Prijava iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:

-        podatke o prijavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež;

-        podatke o pooblaščencu: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež;

-        vrsto rastline;

-        predlog imena sorte;

-        podatke o izvoru sorte in namen uporabe sorte.

(3)Če se prijava nanaša na sorto trave, ki ni namenjena pridelovanju krme, ali sorto, ki se bo uporabljala izključno kot dedna sestavina za pridobivanje semenskega materiala, ali sorto, ki je GSO, mora prijavitelj v prijavi to posebej navesti.

(4)Prijavitelj lahko v prijavi zahteva, da se podatki o izvoru sorte štejejo za zaupne.

(5)Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca prijave in postopek vpisa sorte v sortno listo.

(1)Uprava vpiše prijavljeno sorto v sortno listo, če:

-        je razločljiva, izenačena in nespremenljiva,

-        ima primerno vrednost za pridelavo in uporabo,

-        je ime sorte v skladu s predpisanimi zahtevami.

(2)Sorto, ki je GSO, vpiše Uprava v sortno listo le, če izpolnjuje pogoje za vpis iz prejšnjega odstavka in če je vpis sorte v sortno listo oziroma ravnanje s semenskim materialom sorte v skladu s predpisi, ki urejajo GSO.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se primerna vrednost za pridelavo in uporabo ne zahteva pri sortah:

-        vrtnin, razen pri sortah industrijske cikorije in oljnih buč,

-        trav, če sorte niso namenjene pridelavi krme,

-        ki se bodo uporabljale izključno kot dedna sestavina za pridobivanje semenskega materiala.

(4)Pri sortah trav, ki niso namenjene pridelavi krme, lahko Uprava preveri primernost sorte za namen, ki ga je prijavitelj navedel v prijavi.

(1)Prijavljena sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan, ko je bila zanjo vložena popolna prijava za vpis v sortno listo, vsaj po eni od pomembnih lastnosti jasno razločevati od katerekoli druge splošno znane sorte. Te lastnosti sorte morajo biti natančno prepoznavne in določljive.

(2)Splošno znana je vsaka sorta, ki je bila do dneva vložitve popolne prijave za prijavljeno sorto v Republiki Sloveniji ali v eni od držav članic Evropske unije oziroma držav podpisnic mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: Konvencije UPOV), ki zavezuje Republiko Slovenijo, zavarovana ali vpisana v sortno listo ali je bila zanjo vložena prijava za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo, vendar samo, če se je postopek končal z zavarovanjem sorte ali z vpisom sorte v sortno listo.

(3)Prijavljena sorta je izenačena, če so v njej dovolj enotno izražene tiste lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje od drugih sort, kljub odstopanjem, ki se lahko pričakujejo zaradi posebnosti njenega razmnoževanja.

(4)Prijavljena sorta je nespremenljiva, če se njene lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje, po več zaporednih množitvah oziroma, v primeru posebnega razmnoževalnega ciklusa, na koncu vsakega takega ciklusa ne spremenijo.

(1)Prijavljena sorta ima primerno vrednost za pridelavo in uporabo, če dajejo njene lastnosti v primerjavi s sortami, ki so že vpisane v sortno listo, nedvomno boljše rezultate pri določenem načinu pridelave oziroma uporabe pridelka ali izdelka, pridobljenega iz pridelka te sorte.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek ima prijavljena sorta primerno vrednost za pridelavo in uporabo tudi, če ima posamezne lastnosti slabše od primerjanih sort, vendar prevladujejo boljše lastnosti prijavljene sorte.

(1)Razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte ter vrednost sorte za pridelavo in uporabo se preverja v sortnih poskusih ter z laboratorijskimi in drugimi testi (v nadaljnjem besedilu: preizkušanje sorte) po predpisanih postopkih in metodah. Predpisano količino semenskega materiala za preizkušanje sorte mora zagotoviti prijavitelj.

(2)Če prijavitelj v prijavi navede, da je bilo preizkušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte že opravljeno v Republiki Sloveniji ali v eni od držav članic Evropske unije oziroma podpisnic Konvencije UPOV, ponovno preizkušanje ni potrebno. Prijavitelj lahko Upravi predloži rezultate preizkušanja, lahko pa jih Uprava sama pridobi.

(3)Za sorte, ki so GSO, se preizkušanje sorte izvede po postopku v skladu s tem zakonom in z upoštevanjem predpisov, ki urejajo ravnanje z GSO.

(4)Za preizkušanje sorte imenuje Uprava izvajalca preizkušanja sorte v skladu s 76. členom tega zakona.

(5)Stroške preizkušanja iz prvega odstavka tega člena in stroške v zvezi s pridobitvijo rezultatov preizkušanja iz drugega odstavka tega člena, nosi prijavitelj.

(6)Minister predpiše postopke in metode za preizkušanje sort iz prvega odstavka tega člena in višino stroškov preizkušanja iz prejšnjega odstavka.

(1)Ime sorte je lahko vsaka beseda, kombinacija besed, kombinacija besed in številk ali kombinacija črk in številk, razen če ni s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, drugače določeno. Ime sorte mora omogočati razločevanje sorte od katerekoli druge splošno znane sorte iste vrste ali sorodnih vrst. Ime sorte ne sme zavajati, zlasti glede porekla sorte in njenih lastnosti in ne sme biti v nasprotju s predpisi, ki urejajo blagovne znamke ali geografsko poreklo.

(2)Če je sorta že zavarovana ali vpisana v sortno listo v eni od držav članic Evropske unije oziroma podpisnic Konvencije UPOV, se kot ime sorte v sortno listo v Republiki Sloveniji vpiše ime sorte, ki je vpisano register zavarovanih sort ali v sortno listo v eni od navedenih držav, razen če je ime sorte v nasprotju z določili prvega odstavka tega člena.

(3)Minister predpiše podrobnejše zahteve glede ustreznosti imena sorte.

(1)Uprava preveri ustreznost predloga imena sorte in predlog imena sorte objavi v uradnem glasilu Uprave iz 56. člena tega zakona.

(2)Zoper predlog imena sorte lahko vsakdo, ki izkaže pravni interes, v roku 60 dni od objave predloga imena sorte, vloži ugovor pri Upravi. Ugovor mora biti v pisni obliki in obrazložen.

(3)Če je ugovor utemeljen, Uprava pozove prijavitelja, da v roku 60 dni od prejema poziva, sporoči nov predlog imena sorte.

(1)Ko Uprava pridobi rezultate preizkušanja, preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz prve in druge alinee prvega odstavka 40. člena tega zakona.

(2)Če Uprava na podlagi rezultatov preizkušanja dvomi, ali so izpolnjeni pogoji iz druge alinee prvega odstavka 40. člena tega zakona, lahko pridobi strokovno mnenje sortne komisije, imenovane v skladu z 59. členom tega zakona.

(3)Sortna komisija mora mnenje iz prejšnjega odstavka dati Upravi najpozneje v roku 30 dni.

(4)Ko Uprava sama ali na podlagi strokovnega mnenja sortne komisije ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prve in druge alinee prvega odstavka 40. člena tega zakona, zahteva od prijavitelja, da ji v roku, ki ni daljši kot 15 dni, sporoči podatke o vzdrževalcu sorte, ki bo v obdobju vpisa sorte v sortno listo zagotavljal vzdrževanje sorte in skrbel za izpolnjevanje drugih obveznosti iz 48. člena tega zakona: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež.

(5)Če prijavitelj v določenem roku ne sporoči Upravi vzdrževalca sorte, se šteje, da je prijavitelj vzdrževalec sorte.

(1)Če sorta izpolnjuje pogoje za vpis v sortno listo iz 40. člena tega zakona in je prijavitelj poravnal vse stroške v zvezi preizkušanjem sorte oziroma s pridobitvijo rezultatov preizkušanja, izda Uprava odločbo o vpisu sorte v sortno listo.

(2)Z dnem izdaje odločbe se sorta vpiše v sortno listo, in sicer za obdobje, ki traja do konca desetega koledarskega leta, ki sledi letu vpisa sorte v sortno listo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se vpiše sorta hmelja in vinske trte v sortno listo za obdobje, ki traja do konca petindvajsetega leta, ki sledi letu vpisa sorte v sortno listo.

(4)Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, Uprava z odločbo zavrne vpis sorte v sortno listo.

(1)Do preteka obdobja, za katerega je sorta vpisana v sortno listo, mora vzdrževalec zagotavljati vzdrževanje sorte po predpisanih metodah ali po splošno uveljavljenih postopkih in metodah, da se ohrani izenačenost in nespremenljivost sorte.

(2)Vzdrževalec sorte mora za sorto, vpisano v sortno listo, plačevati predpisano letno pristojbino. Letno pristojbino plača Upravi najkasneje do 31. januarja za tekoče leto vpisa sorte v sortno listo. Če letna pristojbina ni plačana tudi v naknadnem roku, ki ga določi Uprava in ne sme biti daljši od treh mesecev po prejemu opozorila, se sorta izbriše iz sortne liste.

(3)Vzdrževalec sorte je dolžan na zahtevo Uprave brezplačno in v roku, ki ga določi Uprava in ne sme biti krajši kot 30 dni, priskrbeti vzorec semenskega materiala sorte za:

-        preveritev, ali se sorta vzdržuje tako, da se ohranjata izenačenost in nespremenljivost sorte,

-        hrambo standardnega vzorca ali za obnovo le-tega.

(4)Vlada Republike Slovenije predpiše višino letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo. Letna pristojbina je prihodek proračuna Republike Slovenije.

(5)Minister lahko predpiše metodo vzdrževanja sorte.

(1)Poleg vzdrževalca lahko sorto, ki je vpisana v sortno listo, vzdržujejo tudi dobavitelji, če so vpisani v register dobaviteljev in če imajo dovoljenje Uprave.

(2)Dobavitelj vloži pri Upravi vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka. Vloga na predpisanem obrazcu vsebuje zlasti ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja, njegovo neponovljivo registrsko številko in podatke o sorti.

(3)Uprava izda dobavitelju dovoljenje za vzdrževanje sorte, če na podlagi rezultatov preizkušanja vzorca semenskega materiala, ki ga posreduje dobavitelj, in standardnega vzorca semenskega materiala iz 58. člena tega zakona ugotovi, da sta vzorca identična. Uprava izda dovoljenje za čas, ko je sorta vpisana v sortno listo.

(4)Dobavitelj, ki pridobi dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora vzdrževati sorto po predpisanih metodah ali po splošno uveljavljenih postopkih in metodah, da se ohrani izenačenost in nespremenljivost sorte, ter izpolnjevati ostale obveznosti vzdrževalca iz 48. člena tega zakona.

(5)Dobavitelju, ki ne izpolnjuje obveznosti vzdrževalca iz 48. člena tega zakona, Uprava razveljavi dovoljenje za vzdrževanje sorte.

(6)Podatke o dobavitelju, ki ima dovoljenje za vzdrževanje sorte, vodi Uprava v sortni listi.

(1)Uprava nadzoruje vzdrževanje sorte tako, da s preizkušanjem sorte na način iz prvega odstavka 43. člena tega zakona preveri, ali se ohranjata izenačenost in nespremenljivost sorte.

(2)Uprava pridobi vzorec semenskega materiala za preizkušanje sorte iz prejšnjega odstavka od:

-        organa za potrjevanje ali

-        pristojnega inšpektorja ali

-        vzdrževalca sorte ali

-        dobavitelja, ki ima dovoljenje za vzdrževanje sorte.

(3)Če Uprava na podlagi rezultatov preizkušanja iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da vzdrževalec sorte ne zagotavlja vzdrževanja sorte na način, ki zagotavlja ohranjanje izenačenosti in nespremenljivosti sorte, razveljavi odločbo o vpisu sorte v sortno listo v skladu z drugo alineo prvega odstavka 52. člena tega zakona.

(4)Če Uprava na podlagi rezultatov preizkušanja iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da dobavitelj, ki ima dovoljenje za vzdrževanje sorte v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, ne vzdržuje sorte na način, ki zagotavlja ohranjanje izenačenosti in nespremenljivosti sorte, razveljavi dovoljenje iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(1)Uprava izbriše sorto iz sortne liste z dnem, ko preteče obdobje, za katerega je vpisana v sortno listo.

(2)Semenski material sorte, ki je izbrisana iz sortne liste v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko trži še do 30. junija tretjega leta po izbrisu iz sortne liste.

(3)Vzorec semenskega materiala domače ali udomačene sorte se ob izbrisu iz sortne liste shrani v genski banki.

(4)Minister predpiše, kdaj se sorta šteje za domačo ali za udomačeno sorto iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1)Uprava razveljavi odločbo o vpisu sorte v sortno listo pred pretekom obdobja, za katerega je bila vpisana v sortno listo:

-        na zahtevo vzdrževalca sorte,

-        po uradni dolžnosti, če vzdrževalec sorte ni poravnal letne pristojbine iz drugega odstavka 48. člena tega zakona ali če ugotovi, da vzdrževalec sorte ne zagotavlja vzdrževanja sorte na način, ki zagotavlja ohranjanje izenačenosti in nespremenljivosti sorte.

(2)O razveljavitvi odločbe o vpisu sorte v sortno listo izda Uprava odločbo, na podlagi katere se sorta izbriše iz sortne liste. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(1)Uprava izreče za nično odločbo o vpisu sorte v sortno listo, če naknadno ugotovi, da je odločitev o vpisu sorte v sortno listo temeljila na netočnih ali neresničnih podatkih prijavitelja o sorti.

(2)Uprava odloči o ničnosti z odločbo, na podlagi katere se sorta izbriše iz sortne liste. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(1)Vzdrževalec sorte lahko najpozneje dve leti pred pretekom obdobja, do katerega je sorta vpisana v sortno listo, pri Upravi vloži zahtevo za obnovo vpisa sorte v sortno listo. Zahteva vsebuje zlasti ime, priimek in naslov ali firmo in sedež vzdrževalca sorte ter ime sorte, na katero se nanaša zahteva.

(2)Pred izdajo odločbe Uprava na način iz prvega odstavka 43. člena tega zakona preveri, ali vzdrževalec sorto vzdržuje tako, da se ohranjata izenačenost in nespremenljivost sorte.

(3)Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, Uprava izda odločbo o obnovi vpisa sorte v sortno listo.

(4)Z dnem izdaje odločbe se obnovi vpis sorte v sortno listo, in sicer za obdobje, ki traja 10 let, za hmelj in vinsko trto 25 let, od dne, do katerega je veljala odločba o vpisu sorte v sortno listo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(5)Če Uprava do roka, do katerega velja odločba o vpisu sorte v sortno listo, še ni odločila o obnovi vpisa in je bila zahteva iz prvega odstavka tega člena vložena pravočasno, Uprava izda začasno odločbo, s katero obnovi vpis sorte v sortno listo do izdaje odločbe o obnovi vpisa.

(6)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko zahtevo za obnovo vpisa sorte v sortno listo vloži tudi dobavitelj, ki ima dovoljenje Uprave za vzdrževanje sorte.

(7)Minister podrobneje predpiše vsebino zahteve iz prvega odstavka tega člena.

(1)Ne glede na določbo prvega odstavka 40. člena tega zakona se lahko zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu kot ohranjevalna sorta vpiše v sortno listo tudi domača ali udomačena sorta, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis sorte v sortno listo. Ohranjevalna sorta se v sortni listi posebej označi.

(2)Uprava vpiše sorto iz prejšnjega odstavka v sortno listo, ko na podlagi rezultatov preizkušanja ali na podlagi splošno znanih podatkov, pridobljenih pri razmnoževanju, pridelavi oziroma uporabi sorte ugotovi, da sorta izpolnjuje predpisane pogoje za ohranjevalno sorto.

(3)Vzorec semenskega materiala ohranjevalne sorte se ob vpisu v sortno listo shrani v genski banki.

(4)Minister predpiše pogoje in podrobnejši postopek za vpis ohranjevalne sorte v sortno listo.

Podatke o prijavah za vpis sort v sortno listo, o izdanih odločbah o vpisu sort v sortno listo in o drugih odločitvah Uprave, sortno listo in njene spremembe ter druge podatke s področja semenarstva Uprava objavlja v uradnem glasilu Uprave.

(1)Uprava hrani vse listine, na podlagi katerih je odločila o vpisu sorte v sortno listo, ter opise sort, ki so vpisane v sortno listo.

(2)Uprava hrani listine iz prejšnjega odstavka najmanj dve leti po izdaji odločbe o zavrnitvi vpisa sorte v sortno listo oziroma pet let po izbrisu sorte iz sortne liste.

(3)Uprava mora omogočiti vsakemu, ki izkaže pravni interes, pregledati vse listine iz prvega odstavka tega člena, razen listin, ki vsebujejo zaupne podatke.

(1)Vzorec semenskega materiala sorte, ki je vpisana v sortno listo in se v Republiki Sloveniji vzdržuje oziroma se prideluje ali uradno potrjuje njen semenski material, se hrani kot standardni vzorec.

(2)Uprava imenuje izvajalca hrambe standardnih vzorcev v skladu s 76. členom tega zakona.

(3)Hramba standardnih vzorcev semenskega materiala sorte se financira iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Predstojnik Uprave imenuje člane sortnih komisij za posamezne vrste ali skupine kmetijskih rastlin.

(2)Naloge sortnih komisij so zlasti:

1.     obravnava rezultatov preizkušanja sorte ter izdelava strokovnega mnenja glede izpolnjevanja pogojev iz druge alinee prvega odstavka 40. člena tega zakona v skladu s tretjim odstavkom 46. člena tega zakona,

2.     obravnava in priprava predloga metode preizkušanja sort iz prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 60. člena tega zakona,

3.     obravnava in priprava strokovnega mnenja glede predloga sort, ki se vključijo v posebno preizkušanje v skladu s šestim odstavkom 60. člena tega zakona,

4.     obravnava drugih vprašanj s področja semenarstva, izdelava strokovnih mnenj ali predlogov.

(3)Način dela sortnih komisij je določen v poslovniku, ki ga potrdi predstojnik Uprave.

(4)Stroški, povezani z delom sortnih komisij, zlasti sejnine in potni stroški članov sortnih komisij, bremenijo proračun Republike Slovenije.

(5)Stroške iz prejšnjega odstavka določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(1)Pri določenih vrstah kmetijskih rastlin, ki so pomembne za pridelavo v Republiki Sloveniji, se s posebnim preizkušanjem sort ugotavlja vrednost sort za pridelavo in uporabo pri različnih tehnologijah pridelave oziroma v različnih ekoloških razmerah, z namenom, da dobijo pridelovalci podrobnejše podatke o lastnostih sorte.

(2)Posebno preizkušanje sort se izvaja kot javna služba na področju semenarstva po predpisanih postopkih in metodah in v skladu s programom, ki ga sprejme minister za obdobje sedmih let.

(3)Program iz prejšnjega odstavka določa:

-        vrste kmetijskih rastlin, ki so pomembne za pridelavo v Republiki Sloveniji, in lokacije, na katerih se izvaja posebno preizkušanje pri posamezni vrsti kmetijskih rastlin,

-        predvideno število sort, ki bodo v posameznem letu vključene v posebno preizkušanje pri posamezni vrsti kmetijskih rastlin, ter kriterije za vključitev posamezne sorte v posebno preizkušanje, zlasti glede na razširjenost in primernost sorte za pridelavo na določenem območju oziroma pri določeni tehnologiji, glede na namen uporabe te sorte, glede na trajanje vpisa v sortno listo,

-        povezovanje z drugimi programi na področju kmetijstva.

(4)Program iz prejšnjega odstavka opredeljuje tudi finančne vire za izvajanje posebnega preizkušanja sort.

(5)V skladu s programom iz drugega odstavka tega člena Uprava vsako leto določi sorte, ki bodo vključene v posebno preizkušanje sort.

(6)Uprava lahko pri določitvi sort iz prejšnjega odstavka upošteva predloge, ki so jih posredovali vzdrževalec sorte, kmetijsko-gozdarska zbornica, organizacija pridelovalcev, zadruga, interesna združenja in društva, ki delujejo na področju kmetijstva. Uprava lahko pred določitvijo sort pridobi strokovno mnenje sortne komisije iz prejšnjega člena.

(7)Uprava lahko v posebno preizkušanje vključi tudi druge sorte, ki so bile predlagane v skladu s prejšnjim odstavkom in ne izpolnjujejo kriterijev, določenih v programu iz drugega odstavka tega člena, če predlagatelj plača izvajalcu javne službe celotne stroške posebnega preizkušanja.

(8)Na podlagi rezultatov posebnega preizkušanja sort Uprava pripravi opisno sortno listo in jo objavi v uradnem glasilu Uprave.

(9)Minister predpiše postopke in metode posebnega preizkušanja sorte, podrobnejši način priprave in vodenja opisne sortne liste, ter višino stroškov posebnega preizkušanja sort, ki jih plača predlagatelj za posebno preizkušanje sort iz sedmega odstavka tega člena.

(1)Za vodenje in vzdrževanje registra dobaviteljev, evidence pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin, sortne liste ter drugih evidenc in zbirk podatkov, ki jih vodi v skladu s tem zakonom, lahko Uprava pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, iz:

1.     registra kmetijskih gospodarstev in evidence subjektov,

2.     katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč,

3.     registra prostorskih enot,

4.     davčnega registra (davčna številka),

5.     centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, naslov, enotna matična številka občana),

6.     zemljiškega katastra (parcelna številka, meje parcele, površina, lastnik, upravljavec, najemnik),

7.     zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah),

8.     poslovnega registra Republike Slovenije,

9.     zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu semenskega materiala kmetijskih rastlin,

10.  evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil,

11.  zbirk statističnih podatkov s področja kmetijstva in gozdarstva.

(2)Uprava lahko uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte.

(3)Način povezovanja z drugimi zbirkami podatkov in način pridobivanja podatkov iz drugih zbirk podatkov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za posamezno zbirko podatkov, in v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno zbirko podatkov.

(4)Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljavci zbirk podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

(5)Upravljavci zbirk podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz prvega in drugega odstavka tega člena posredujejo Upravi podatke brezplačno, zaračunavajo pa lahko neposredne materialne stroške.

(6)Uprava varuje podatke, ki jih pridobi v skladu s prvim odstavkom tega člena in ki se štejejo za uradno ali davčno tajnost, v skladu s predpisi, ki urejajo te tajnosti.

(7)Uprava skladno s svojimi pristojnostmi povezuje svoje zbirke podatkov z vsemi zbirkami podatkov, ki se vodijo na ministrstvu.

(1)Uprava lahko brezplačno posreduje določene podatke iz registra in evidenc, ki jih vodi v skladu s tem zakonom, drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil, izvajalcem javnih služb in drugim pravnim in fizičnim osebam, če te podatke potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.

(2)Uprava lahko izvajalcem nalog iz prejšnjega odstavka z javnim pooblastilom dodeli vodenje in redno dopolnjevanje določenih evidenc, registrov in zbirk podatkov v skladu s tem zakonom.

(3)Način povezovanja, pogoje vodenja registrov, evidenc in zbirk podatkov predpiše minister.

(1)Uprava zagotovi, da so evidence, registri in zbirke podatkov, ki jih vodijo izvajalci nalog v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, povezani v informacijski sistem na področju zdravstvenega varstva rastlin in semenarstva, ki ga vzpostavi Uprava.

(2)Uprava zagotovi povezovanje informacijskega sistema na področju zdravstvenega varstva rastlin in semenarstva z informacijskim sistemom ministrstva.

(1)Na mednarodni ravni Uprava izmenjuje zlasti naslednje podatke in informacije:

1.     o osrednjem odgovornem organu;

2.     o organih, odgovornih za uradno potrjevanje semenskega materiala kmetijskih rastlin;

3.     o dobaviteljih, vpisanih v register dobaviteljev;

4.     o pridelavi in trženju semenskega materiala kmetijskih rastlin v Republiki Sloveniji;

5.     o uvozu semenskega materiala kmetijskih rastlin;

6.     o razmnoževanju semenskega materiala kmetijskih rastlin v tretjih državah;

7.     o vpisu in izbrisu sort;

8.     o vzdrževalcih sort v Republiki Sloveniji.

(2)Podatki in informacije iz prejšnjega odstavka se posredujejo na podlagi mednarodnih konvencij in sporazumov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(1)Upravne in organizacijske ter z njimi povezane strokovne naloge s področja pridelave, priprave za trg in trženja semenskega materiala kmetijskih rastlin ter vpisa sort v sortno listo (v nadaljnjem besedilu: semenarstvo) opravlja Uprava.

(2)V upravnih stvareh, o katerih odloča Uprava, je ministrstvo organ druge stopnje.

Uprava ima na področju semenarstva naslednje naloge in pooblastila:

1.     vodi postopek za vpis v register in za izbris iz registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, postopek za vpis in izbris sorte iz sortne liste in druge upravne postopke v skladu s tem zakonom,

2.     vodi register dobaviteljev, sortno listo, opisno sortno listo in druge evidence in sezname v skladu s tem zakonom,

3.     vzpostavi in vodi informacijski sistem na področju semenarstva,

4.     dodeljuje koncesije za izvajanje javne službe na področju semenarstva,

5.     daje javna pooblastila organom za uradno potrjevanje semenskega materiala kmetijskih rastlin,

6.     imenuje laboratorije in izvajalce preizkušanja sort kmetijskih rastlin,

7.     imenuje izvajalce hrambe standardnih vzorcev semenskega materiala sorte,

8.     izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem nalog javne službe,

9.     objavlja uradne in druge objave, navodila in obvestila v uradnem glasilu Uprave ter izdaja publikacije s področja semenarstva,

10.  pripravlja poročila, analize, informacije in druga gradiva s področja semenarstva za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija dolžna poročati v skladu s predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb,

11.  sodeluje z drugimi organi in organizacijami v državi in tujini na delovnem področju,

12.  zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih organih in organizacijah na področju semenarstva,

13.  lahko zahteva podatke o semenskem materialu kmetijskih rastlin in druge podatke s področja semenarstva od organov in organizacij v drugih državah in od Komisije Evropske unije,

14.  opravlja druge naloge s področja semenarstva.

(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo fitosanitarni in kmetijski inšpektorji.

(2)Ukrepe iz tega zakona odredi fitosanitarni ali kmetijski inšpektor z odločbo, izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

(3)V upravnih stvareh, o katerih odloča fitosanitarni ali kmetijski inšpektor, je ministrstvo organ druge stopnje.

(1)Poleg pooblastil po drugih predpisih lahko fitosanitarni inšpektor po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi:

1.     dostopa do dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin oziroma do semenskega materiala kmetijskih rastlin kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ta prideluje, skladišči, pripravlja za trg oziroma trži,

2.     preverja, če so dobavitelji semenskega materiala kmetijskih rastlin vpisani v register dobaviteljev,

3.     preverja, če dobavitelji semenskega materiala kmetijskih rastlin izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka 5. člena tega zakona,

4.     preverja, ali dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev, izpolnjujejo obveznosti dobavitelja po tem zakonu,

5.     pri dobavitelju pregleduje listine in evidence, ki jih le-ta vodi v zvezi s semenskim materialom kmetijskih rastlin,

6.     preverja, ali semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve,

7.     preverja, ali je semenski material kmetijskih rastlin pakiran ter označen na predpisan način,

8.     odvzema vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin pri dobaviteljih,

9.     opravlja inšpekcijske preglede semenskega materiala kmetijskih rastlin pred uvozom,

10.  izvaja nadzor pri nosilcih javnih pooblastil po tem zakonu,

11.  izvaja nadzor pri imenovanih laboratorijih, izvajalcih preizkušanja sort in izvajalcih hrambe standardnih vzorcev,

12.  vpogleda v registre in evidence, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom,

13.  nadzira izvajanje ukrepov po tem zakonu,

14.  izvaja druge naloge na področju semenarstva.

(2)Poleg pooblastil po drugih predpisih lahko kmetijski inšpektor po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi:

1.     dostopa do dobaviteljev, ki tržijo semenski material kmetijskih rastlin, oziroma do semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se trži,

2.     preverja, če so dobavitelji, ki tržijo semenski material kmetijskih rastlin, vpisani v register dobaviteljev,

3.     pri dobavitelju pregleduje listine in evidence, ki jih le-ta vodi v zvezi s semenskim materialom kmetijskih rastlin,

4.     preverja, ali semenski material kmetijskih rastlin na trgu izpolnjuje predpisane zahteve,

5.     preverja, ali je semenski material kmetijskih rastlin pakiran ter označen na predpisan način,

6.     odvzema vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se trži,

7.     vpogleda v registre in evidence, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom,

8.     nadzira izvajanje ukrepov po tem zakonu.

(1)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, lahko fitosanitarni inšpektor z odločbo:

1.     prepove trženje oziroma uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin osebi, ki ni vpisana v register dobaviteljev v skladu s tem zakonom,

2.     odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga določi,

3.     začasno prepove opravljanje dejavnosti dobavitelja, če ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register dobaviteljev oziroma da več kot dvakrat ni izpolnil odrejenih ukrepov, in predlaga Upravi izbris dobavitelja iz registra dobaviteljev,

4.     odredi odpravo pomanjkljivosti ter začasno prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ni pakiran oziroma označen na predpisan način,

5.     prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ne ustreza predpisanim zahtevam za trženje,

6.     prepove uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin, če niso izpolnjeni pogoji za uvoz v skladu s tem zakonom,

7.     predlaga Upravi odvzem koncesije za opravljanje javne službe izvajalcu javne službe, če ne izvaja nalog, ki jih je dolžan izvajati, ali jih ne izvaja v skladu s predpisanimi pogoji,

8.     predlaga Upravi odvzem javnega pooblastila, ki je bilo podeljeno v skladu s tem zakonom, če nosilec javnega pooblastila ne izvaja nalog v skladu s pogodbo oziroma predpisi, na podlagi katerih se izvajajo naloge po javnem pooblastilu,

9.     predlaga Upravi razveljavitev odločbe o imenovanju laboratorija, izvajalca preizkušanja sort ali izvajalca hrambe standardnih vzorcev, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti,

10.  izreče denarno (mandatno) kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma prijavi kaznivo dejanje,

11.  odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, lahko kmetijski inšpektor z odločbo:

1.     prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin osebi, ki ni vpisana v register dobaviteljev v skladu s tem zakonom,

2.     odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga določi,

3.     začasno prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin dobavitelju, ki ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register dobaviteljev oziroma ki več kot dvakrat ni izpolnil odrejenih ukrepov, in predlaga Upravi izbris dobavitelja iz registra dobaviteljev,

4.     odredi odpravo pomanjkljivosti ter začasno prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ni pakiran in označen na predpisan način,

5.     prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ne ustreza predpisanim zahtevam za trženje,

6.     izreče denarno (mandatno) kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma prijavi kaznivo dejanje,

7.     odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(1)Dejavnost javne službe na področju semenarstva se izvaja v oblikah, kot so določene v zakonu, ki ureja kmetijstvo, in po tem zakonu.

(2)Dejavnost javne službe na področju semenarstva je posebno preizkušanje sort za opisno sortno listo.

(3)Javna služba iz prejšnjega odstavka se financira iz:

-        proračuna Republike Slovenije;

-        drugih virov.

(4)Izvajalci javne službe posebnega preizkušanja sort za opisno sortno listo morajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije za financiranje javne službe nameniti le za izvajanje te javne službe.

(5)Minister lahko podrobneje predpiše naloge javne službe iz drugega odstavka tega člena.

(1)Naloge javne službe posebnega preizkušanja sort za opisno sortno listo izvajajo javni zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva, osebe javnega prava, pravne ali fizične osebe na podlagi koncesije (v nadaljnjem besedilu: koncesionarji), če izpolnjujejo predpisane kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede opreme.

(2)Minister predpiše podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka.

(1)Uprava za določeno obdobje dodeli koncesijo za izvajanje javne službe posebnega preizkušanja sort za opisno sortno listo izvajalcem iz prvega odstavka prejšnjega člena na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:

-        opredelitev predmeta in območja koncesije;

-        navedbo začetka in trajanja koncesije;

-        pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;

-        obvezne sestavine prijave;

-        merila za izbiro;

-        navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za izdajo koncesije;

-        druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;

-        kontaktno osebo za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;

-        datum, kraj in čas odpiranja vlog;

-        način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev.

(3)Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje predstojnik Uprave. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki vlagateljev.

(4)Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od prejema poziva na dopolnitev, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelja opozoriti.

(5)Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6)Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva, katerim Uprava na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku dodeli izvajanje javne službe posebnega preizkušanja sort za opisno sortno listo.

(7)Medsebojna razmerja med Upravo in koncesionarjem se podrobneje uredijo s pogodbo.

(8)Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(9)Minister predpiše obdobje iz prvega odstavka tega člena.

(1)Pogodba iz prejšnjega člena se sklene v pisni obliki in vsebuje zlasti:

-        izvajalca in strokovne osebe, ki bodo dejavnosti izvajale;

-        naloge javne službe na področju semenarstva, ki jo izvaja izvajalec;

-        način in pogoje za opravljanje s pogodbo določenih nalog;

-        pravice, obveznosti in odgovornosti koncesionarja;

-        začetek in trajanje koncesije;

-        vir financiranja;

-        nadzor nad izvajanjem nalog javne službe;

-        prenehanje koncesije;

-        rok za odpoved pogodbe.

(2)Če koncesionar ne izvaja nalog, ki jih je dolžan izvajati, ali jih ne izvaja v skladu s predpisanimi pogoji, Uprava koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo iz prejšnjega člena.

(1)Strokovni nadzor nad izvajanjem nalog javne službe posebnega preizkušanja sort za opisno sortno listo izvaja Uprava.

(2)Uprava lahko naloge strokovnega nadzora iz prejšnjega odstavka dodeli drugim pravnim ali fizičnim osebam kot javno pooblastilo.

(1)Uprava dodeli za naloge iz 22. do 27. člena tega zakona, iz 35. člena tega zakona ter iz drugega odstavka prejšnjega člena, javno pooblastilo pravnim ali fizičnim osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter druge pogoje za izvajanje nalog po javnem pooblastilu.

(2)Uprava dodeli javno pooblastilo za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena na podlagi javnega razpisa.

(3)Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena preverja komisija, ki jo imenuje predstojnik Uprave.

(4)Uprava z odločbo v upravnem postopku ugotovi izpolnjevanje pogojev in osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz prvega odstavka tega člena, dodeli javno pooblastilo (v nadaljnjem besedilu: nosilec javnega pooblastila). Z odločbo se za opravljanje posameznih nalog iz prvega odstavka tega člena določijo tudi strokovni delavci, ki bodo opravljali naloge iz prvega odstavka tega člena.

(5)Javni razpis iz drugega odstavka tega člena ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter pogoje za izvajanje nalog po javnem pooblastilu. Tem se javno pooblastilo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku.

(6)Zoper odločbo iz četrtega in petega odstavka tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(7)Nosilci javnega pooblastila so za izvajanje nalog, za katere jim je dano javno pooblastilo, odgovorni Upravi.

(8)Javno pooblastilo preneha, če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, kar ugotovi Uprava z odločbo v upravnem postopku.

(9)Izvajanje nalog javnega pooblastila se krije iz proračuna Republike Slovenije, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(10)Pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter pogoje za izvajanje nalog javnega pooblastila iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Laboratorije za izvajanje diagnostičnih preiskav in drugih testov semenskega materiala kmetijskih rastlin, izvajalce preizkušanja sort in izvajalce hrambe standardnih vzorcev semenskega materiala sorte imenuje Uprava na podlagi javnega razpisa. Laboratoriji, izvajalci preizkušanja sort in izvajalci hrambe standardnih vzorcev morajo glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti izpolnjevati predpisane zahteve.

(2)Po opravljenem javnem razpisu izda Uprava odločbo o imenovanju laboratorijev za izvajanje diagnostičnih preiskav in drugih testov semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: imenovani laboratoriji), o imenovanju izvajalcev preizkušanja sort in o imenovanju izvajalcev hrambe standardnih vzorcev.

(3)Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben za laboratorije, izvajalce preizkušanja sort in izvajalce hrambe standardnih vzorcev, ki so javni zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva. Te Uprava imenuje na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

(4)Z imenovanimi laboratoriji, izvajalci preizkušanja sort in izvajalci hrambe standardnih vzorcev iz drugega odstavka tega člena sklene Uprava pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.

(5)Če imenovani laboratoriji ali izvajalci preizkušanja sort ali izvajalci hrambe standardnih vzorcev iz drugega odstavka tega člena prenehajo izpolnjevati predpisane pogoje ali če se ugotovi, da ne izvajajo pogodbenih obveznosti, Uprava z odločbo razveljavi imenovanje iz drugega odstavka tega člena.

(6)Minister predpiše pogoje, ki jih morajo glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti izpolnjevati laboratoriji za izvajanje diagnostičnih preiskav in drugih testov semenskega materiala kmetijskih rastlin, izvajalci preizkušanja sort in izvajalci hrambe standardnih vzorcev semenskega materiala sorte.

(1)Z denarno kaznijo od 200.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1.     če se ukvarja s pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin dobavitelj, ki ni vpisan v register dobaviteljev (prvi odstavek 5. člena),

2.     če trži semenski material kmetijskih rastlin v nasprotju z 10. členom tega zakona,

3.     če dobavlja semenski material kmetijskih rastlin v nasprotju z 11. členom tega zakona,

4.     če trži semenski material kmetijskih rastlin v nasprotju z 12. členom tega zakona,

5.     če trži semenski material sorte, ki ni v sortni listi, pa je vpis v sortno listo za to vrsto kmetijskih rastlin obvezen (tretji odstavek 12. člena),

6.     če trži semensko mešanico, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz 16. člena tega zakona,

7.     če trži semensko mešanico, namenjeno pridelovanju krme, ki ni vpisana v evidenco semenskih mešanic (četrti odstavek 16. člena),

8.     če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena tega zakona,

9.     če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 19. člena tega zakona,

10.  če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 19. člena tega zakona,

11.  če izda etikete dobavitelja oziroma potrdila o semenskem materialu kmetijskih rastlin v nasprotju z drugim odstavkom 20. člena tega zakona,

12.  če ne vodi predpisanih evidenc o izdanih etiketah in potrdilih dobavitelja (tretji odstavek 20. člena),

13.  če trži uvožen semenski material kmetijskih rastlin v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena tega zakona,

14.  če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena tega zakona,

15.  če kot izvajalec javne službe ne opravlja obveznosti iz drugega odstavka 70. člena tega zakona,

16.  če ne uporablja finančnih sredstev v skladu z četrtim odstavkom 70. člena tega zakona.

(2)Z denarno kaznijo od 100.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

(3)Z denarno kaznijo od 25.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(4)Z denarno kaznijo od 25.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek iz 1. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.

(1)Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1.     če v roku ne priglasi Upravi sprememb podatkov, ki se vodijo v registru dobaviteljev (peti odstavek 7. člena),

2.     če trži semenski material kmetijskih rastlin brez dovoljenja Uprave (prvi odstavek 13. člena),

3.     če ne prijavi pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin (prvi odstavek 20. člena),

4.     če ne izvede ukrepov, odrejenih v skladu s prvim ali drugim odstavkom 21. člena tega zakona,

5.     če ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona.

(2)Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki stori dejanje v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

(3)Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(4)Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin – ZSMKR (Uradni list RS, št. 58/02 ) vsebuje naslednj e prehodn e in končn e določb e:

(1)Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji:

1.     se šteje, da je dobavitelj vpisan v register dobaviteljev, če je registriran kot dobavitelj v državi članici Evropske unije,

2.     se za uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin v Republiko Slovenijo šteje uvoz iz vseh držav, ki niso države članice Evropske unije,

3.     se šteje, da semenski material kmetijskih rastlin, pridelan v eni od držav članic Evropske unije, izpolnjuje zahteve za trženje po tem zakonu, če izpolnjuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, predpisane v predpisih Evropske unije, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin;

4.     se lahko v Republiki Sloveniji trži tudi semenski material sorte, ki je vpisana v skupni katalog sort kmetijskih rastlin Evropske unije ali v sortno listo v eni od držav članic Evropske unije;

5.     lahko Uprava dovoli trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 15. člena tega zakona, če trženje predhodno dovoli pristojni organ Evropske unije;

6.     se enakovrednost semenskega materiala kmetijskih rastlin, pridelanega v tretjih državah, in enakovrednost postopkov vzdrževanja sort v tretjih državah ugotavljata v skladu s postopki, predpisanimi s predpisi Evropske unije, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin;

7.     lahko prijavo za vpis sorte v sortno listo vloži tudi fizična ali pravna oseba, ki ima stalno bivališče ali sedež v eni od držav članic Evropske unije;

8.     se šteje, da je sorta splošno znana, če je splošno znana v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(2)Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se preneha uporabljati predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega zakona. Ustreznost predlaganega imena sorte se preverja v skladu s predpisom Evropske unije, ki določa podrobnejša pravila glede ustreznosti imena sorte.

Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji mora Uprava o vseh postopkih in ukrepih, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, obveščati druge države članice Evropske unije in Komisijo Evropske unije.

(1)Osebe iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, ki so ob uveljavitvi tega zakona vpisane:

-        v register pridelovalcev oziroma dodelovalcev semena in sadik v skladu z 18. členom zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86, v nadaljnjem besedilu: ZSemS),

-        register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v skladu z 19. in 20. členom zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01), se po uradni dolžnosti vpišejo v register dobaviteljev, če Upravi najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona posredujejo podatke iz 7. člena tega zakona.

(2)Osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko opravljajo dejavnost dobavitelja v skladu s tem zakonom največ eno leto od uveljavitve tega zakona.

(3)Postopki za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo po ZSemS, se nadaljujejo po tem zakonu.

(1)Semenski material kmetijskih rastlin, ki je bil do uveljavitve tega zakona pridelan, dodelan, pakiran in deklariran v skladu z ZSemS, se sme tržiti do 30. junija 2004.

(1)Postopki za vpis sorte v sortno listo, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo v skladu z zakonom o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90), se nadaljujejo po tem zakonu.

(2)Prijavitelj lahko umakne zahtevo za vpis sorte v sortno listo, če vpis sorte v sortno listo po tem zakonu ni obvezen.

(3)Sorte, ki so ob uveljavitvi tega zakona vpisane v sortno listo, ki se vodi v skladu z zakonom o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90), ostanejo vpisane v sortno listo najpozneje do 31. decembra 2004.

(4)Osebe, ki so upravičene do prijave sorte v sortno listo v skladu z 38. členom tega zakona, lahko za sorte iz prejšnjega odstavka najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona, vložijo pri Upravi zahtevo za vpis sorte v sortno listo, ki se vodi po tem zakonu.

(5)Uprava izda odločbo o vpisu sorte iz tretjega odstavka tega člena v sortno listo, če ugotovi, da sorta izpolnjuje pogoje iz prve oziroma druge alinee prvega odstavka 40. člena tega zakona in če prijavitelj sporoči podatke o vzdrževalcu sorte.

(6)Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, Uprava z odločbo zavrne zahtevo za vpis sorte v sortno listo, ki se vodi v skladu s tem zakonom.

(7)Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena Uprava z odločbo, izdano po uradni dolžnosti, izbriše sorte iz sortne liste.

(8)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka vpiše Uprava domačo ali udomačeno tujo sorto iz tretjega odstavka tega člena v sortno listo kot ohranjevalno sorto, če so za to izpolnjeni pogoji iz 55. člena tega zakona.

(9)Vzorec semenskega materiala domače ali udomačene sorte, ki je bila izbrisana iz sortne liste na podlagi sedmega odstavka tega člena, in sorte, ki je vpisana v sortno listo kot ohranjevalna sorta na podlagi prejšnjega odstavka, se shrani v genski banki.

(10)Semenski material sort, ki se v skladu s tem členom izbrišejo iz sortne liste, se lahko trži do 30. junija v letu, ki sledi letu izbrisa sorte iz sortne liste.

Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona, razen predpisov na podlagi 5., 6., 7., 9. in 39. člena tega zakona, ki se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, veljajo oziroma se uporabljajo naslednji predpisi:

1.     pravilnik o kakovostnih normah, pakiranju, plombiranju in deklariranju sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 45/75 in 26/79);

2.     pravilnik o kakovosti semena kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 47/87, 60/87, 55/88 in 81/89, in Uradni list RS, št. 1/95, 59/99 in 111/2000);

3.     pravilnik o potrjevanju zdravstvenega stanja in kakovosti semenskega krompirja ter o prometu s semenskim krompirjem (Uradni list RS, št. 111/2000);

4.     pravilnik o pogojih za pridelovanje, dodelavo in promet kmetijskega semena in sadik (Uradni list SRS, št. 36/74);

5.     pregled organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo (Uradni list SRS, št. 24/75);

6.     pravilnik o enotnih metodah strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena (Uradni list SRS, št. 36/74 in Uradni list RS, št. 111/2000);

7.     pravilnik o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74);

8.     odločba o organizacijah združenega dela, ki izdajajo certifikate o kakovosti izvoznega semena kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 67/80);

9.     odločba o organizacijah združenega dela, ki izdajajo certifikate o kakovosti izvoznega sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 67/80 in 62/81);

10.  odločba o določitvi Kmetijskega inštituta Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana, za izvajanje strokovnih nalog v zvezi s preizkušanjem sort in hranjenjem vzorcev reprodukcijskega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 35/2000);

11.  pravilnik o vsebini in podatkih, ki jih mora vsebovati zahteva za potrditev nove sorte (kultivarja) oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte (kultivarja) kmetijskih in gozdnih rastlin in o imenu sorte (Uradni list SFRJ, št. 56/89);

12.  pravilnik o registru novih domačih sort oziroma evidenci tujih sort kmetijskih in gozdnih rastlin, za katere je dovoljena introdukcija (Uradni list SFRJ, št. 56/89);

13.  odredba o višini stroškov postopka za potrditev nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte (Uradni list RS, št. 11/94, 14/95, 9/96, 8/97, 27/98 in 14/2000);

14.  seznam potrjenih domačih sort kmetijskih rastlin in tujih sort kmetijskih rastlin, za katere je bila dovoljena introdukcija v Republiki Sloveniji, ter udomačenih sort kmetijskih rastlin, za katere je dovoljen promet v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 59/2001 in 42/2002);

15.  seznam sort, ki se izbrišejo iz seznama potrjenih domačih sort kmetijskih rastlin in tujih sort kmetijskih rastlin, za katere je dovoljena introdukcija v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/2000);

16.  seznam sort, ki se izbrišejo s seznama domačih in udomačenih tujih sort kmetijskih rastlin, ki so upravičeno v proizvodnji v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/2000).

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86), ki se nanašajo na seme in sadike kmetijskih rastlin.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1.     sortna lista za sadne rastline in vinsko trto (Uradni list SRS, št. 18/76, 12/77 in 12/79);

2.     odredba o določitvi Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani za izvrševanje preizkusov semenskega blaga (Uradni list LRS, št. 13/58);

3.     seznam sort, ki se izbrišejo iz registra novih sort oziroma iz evidence tujih sort kmetijskih rastlin, ki jim je dovoljena introdukcija v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 3/97).

(3)Z dnem uveljavitve tega zakona se za kmetijske rastline prenehajo uporabljati:

1.     zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90 in Uradni list RS, št. 4/91, 86/98);

2.     odlok o soglasju k zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list RS, št. 4/91).

(4)Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:

1.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort okrasnih listavcev in iglavcev na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 9/89);

2.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort zdravilne špajke (baldrijana) in gozdnega korena na poskusnem polju in v laboratoriju ter o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 14/89);

3.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort bražiljke, vrtnega šetraja in majarona na poskusnem polju in v laboratoriju ter o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 14/89);

4.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort izopa (ožepka), vrtne materine dušice, mete, melise in pehtrana na poskusnem polju in v laboratoriju ter o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 14/89);

5.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort kamilice na poskusnem polju in v laboratoriju ter o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 14/89);

6.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort sladkega janeža (komarčka), bele gorjušice, korijandra, vrtnega janeža (koromača) in kumine na poskusnem polju in v laboratoriju ter o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 14/89);

7.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort igličastih in listnatih vrst grmovnic, polgrmov, plezalk popenjalk in ovijalk na poskusnem polju in v laboratoriju ter o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 14/89);

8.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort cvetja – lončnic na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 23/89);

9.     pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort enoletnega in dveletnega (sezonskega) cvetja na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 23/89);

10.  pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort večletnega cvetja (trajnic) na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 23/89);

11.  pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort cvetja čebulnic, gomoljnic in korenik na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 23/89);

12.  pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort rezanega cvetja na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 23/89);

13.  pravilnik o enotni metodi za preizkušanje sort vrtnic in podlag na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 23/89);

14.  odredba o nesortnem semenu in dovoljenih mešanicah kmetijskega semena, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 25/66 in 7/67);

15.  pravilnik o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet kmetijskega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 53/67);

16.  pravilnik o kakovostnih normah za posamezne vrste kmetijskega semena in drugih pogojih za promet ter o enotni metodi za analizo kmetijskega semena (Uradni list SFRJ, št. 25/66, 32/66);

17.  seznam potrjenih novih domačih sort (kultivarjev) kmetijskih rastlin v SFR Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 20/91, in Uradni list RS, št. 31/97);

18.  pravilnik o metodi in postopku za priznanje nove sorte kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 36/66, 1/70);

19.  pravilnik o metodi in postopku za priznanje nove vzgojene sorte sadilnega materiala in za dovolitev introdukcije tuje sorte sadilnega materiala v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu (Uradni list SFRJ, št. 19/71);

20.  zakon o prometu s semenskim blagom (Uradni list SFRJ, št. 27/54).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah, dopolnitvah in razveljavitvi določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG (Uradni list RS, št. 45/04 ) spreminja 79. člen zakona tako, da se glasi: »79. člen

(1)Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji:

1.     se šteje, da je dobavitelj vpisan v register dobaviteljev, če je registriran kot dobavitelj v državi članici Evropske unije,

2.     se šteje, da semenski material kmetijskih rastlin, pridelan v eni od držav članic Evropske unije, izpolnjuje zahteve za trženje po tem zakonu, če izpolnjuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, predpisane v predpisi Skupnosti, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin;

3.     se lahko v Republiki Sloveniji prideluje in trži semenski material sorte, ki je v skladu s predpisi Skupnosti vpisana v skupni katalog sort poljščin ali v skupni katalog sort zelenjadnic;

4.     lahko Uprava dovoli trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 15. člena tega zakona, če trženje predhodno dovoli pristojni organ Skupnosti;

5.     se enakovrednost semenskega materiala kmetijskih rastlin, pridelanega v tretjih državah, in enakovrednost postopkov vzdrževanja sort v tretjih državah ugotavljata v skladu s postopki, predpisanimi s predpisi Evropske unije, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin;

6.     se šteje, da je sorta splošno znana, če je splošno znana v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin.

(2)Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se preneha uporabljati predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega zakona. Ustreznost predlaganega imena sorte se preverja v skladu s predpisom Skupnosti, ki določa podrobnejša pravila glede ustreznosti imena sorte.«; spreminja

83. člen zakona tako, da se glasi: »83. člen (posebne določbe) (vpis in izbris sort)

(1)Postopki za vpis sorte v sortno listo, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo v skladu z zakonom o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90), se nadaljujejo po tem zakonu.

(2)Prijavitelj lahko umakne zahtevo za vpis sorte v sortno listo, če vpis sorte v sortno listo po tem zakonu ni obvezen.

(3)Sorte, ki so ob uveljavitvi tega zakona vpisane v sortno listo, ki se vodi v skladu z zakonom o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90), ostanejo vpisane v sortno listo najpozneje do 31. decembra 2004.

(4)Osebe, ki so upravičene do prijave sorte v sortno listo v skladu z 38. členom tega zakona, lahko za sorte iz prejšnjega odstavka najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona, vložijo pri Upravi zahtevo za vpis sorte v sortno listo, ki se vodi po tem zakonu.

(5)Uprava izda odločbo o vpisu sorte iz tretjega odstavka tega člena v sortno listo, če ugotovi, da sorta izpolnjuje pogoje iz prve oziroma druge alinee prvega odstavka 40. člena tega zakona in če prijavitelj sporoči podatke o vzdrževalcu sorte.

(6)Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, Uprava z odločbo zavrne zahtevo za vpis sorte v sortno listo, ki se vodi v skladu s tem zakonom.

(7)Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena Uprava z odločbo, izdano po uradni dolžnosti, izbriše sorte iz sortne liste.

(8)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka vpiše Uprava domačo ali udomačeno tujo sorto iz tretjega odstavka tega člena v sortno listo kot ohranjevalno sorto, če so za to izpolnjeni pogoji iz 55. člena tega zakona.

(9)Vzorec semenskega materiala domače ali udomačene sorte, ki je bila izbrisana iz sortne liste na podlagi sedmega odstavka tega člena, in sorte, ki je vpisana v sortno listo kot ohranjevalna sorta na podlagi prejšnjega odstavka, se shrani v genski banki.

(10)Semenski material sort poljščin in zelenjadnic, ki so na dan pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji vpisane v sortno listo v skladu s tretjim odstavkom tega člena in ne izpolnjujejo pogojev za vpis v skupni katalog sort poljščin ali v skupni katalog sort zelenjadnic v skladu z določbami Direktive Sveta 2002/53/ES (UL L, 20. 7. 2002), z vsemi spremembami in 2002/55/ES (UL L, 20. 7. 2002), z vsemi spremembami, se lahko trži najpozneje do 1. maja 2009. Na etiketah in potrdilih, s katerimi se označi, ali ki spremljajo semenski material teh sort, mora biti jasno navedeno, da je trženje dovoljeno le na območju Republike Slovenije.«; ter vsebuje naslednj o končn o določb o: 52. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.