10. člen ZSMKR
(zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona se lahko trži, če je bil pridelan v skladu z zahtevami za pridelavo posamezne kategorije in če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2)Če za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin kategorija ni predpisana, se lahko trži, če izpolnjuje predpisane minimalne zahteve glede kakovosti.
(3)Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin mora poleg zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4)Semenski material kmetijskih rastlin mora biti na trgu v homogenih partijah. Pakiran in označen mora biti na predpisan način in tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.
(5)Semenski material kmetijskih rastlin, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali ki vsebujejo GSO, mora poleg zahtev iz tega člena izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo GSO, in biti dodatno označen kot GSO.
(6)Če je semenski material kmetijskih rastlin tretiran s kemikalijami ali fitofarmacevtskimi sredstvi, morata biti kemikalija ali fitofarmacevtsko sredstvo označena na predpisan način.
(7)Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži le, če je bilo izpolnjevanje zahtev iz prvega in tretjega odstavka tega člena uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s tem zakonom.
(8)Minister v skladu s predpisi Skupnosti predpiše za posamezno vrsto kmetijskih rastlin:
- kategorije semenskega materiala ter za posamezno kategorijo zahteve za pridelavo in podrobnejše zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti, ali minimalne zahteve glede kakovosti, če za semenski material kategorija ni predpisana,
- zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala,
- dodatne zahteve za pripravo za trg in trženje tretiranega semena,
- največje število ali količino semenskega materiala v partiji,
- kdaj se šteje, da je zagotovljena izvirnost pakiranja,
- postopke in metode za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz tega člena.
(9)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister, za pridelavo in trženje v Republiki Sloveniji, predpiše dodatne ali strožje zahteve za posamezno kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin, če to ni v nasprotju s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona.
(10)Minister lahko samo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni organ Skupnosti, omeji oziroma prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je bil pridelan in dan na trg v eni od držav članic Evropske unije in izpolnjuje zahteve, določene s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona, vendar ne izpolnjuje dodatnih oziroma strožjih zahtev iz prejšnjega odstavka.
(11)Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka tega člena, katerih semenski material se lahko trži le, če je uradno potrjen.
- UPRS Sodba I U 1910/2019-9Upravno sodišče RS · 2021
Za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to ZSMKR.
- UPRS Sodba I U 1278/2019-10Upravno sodišče RS · 2020
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin. Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 24Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 12. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1910/2019-9Upravno sodišče RS · 20. 12. 2021
Za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to ZSMKR.
- UPRS Sodba I U 1278/2019-10Upravno sodišče RS · 19. 10. 2020
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin. Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.