38. člen ZSPJS

Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno. ZSPJS v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Predlagatelj ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi dr

Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS. Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev. Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.

Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS. Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev. Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z osebnimi imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.

Imena in priimki javnih uslužbencev v povezavi z njihovimi plačami ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, ker je za njihovo posredovanje javnosti podana neposredna zakonska podlaga, in sicer šesti odstavek 38. člena ZSPJS. Ker gre za javno dostopne podatke, ni potrebno izvajati t. i. testa javnega interesa niti presojati obstoja pravnega interesa, saj so po postopku za dostop do informacij javnega značaja ti podatki dostopni vsakomur, prav tako pa v postopek ni treba pritegniti posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so elementi, ki kažejo na zlorabo pravice, pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost ipd. ter da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu na primer z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, obsežnimi zahtevami ipd., v obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da gre pri izplačilih delovne uspešnosti iz sredstev, pridobljenih na trgu, za prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, torej so podatki, ki so predmet zahteve prosilca, absolutno javni podatki in kot taki prosto dostopni javnosti. Do informacij javnega značaja je upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur. Prosilec je podal eno zahtevo, iz same zahteve pa ni razvidno, da bi bila šikanoznega značaja. To, če je po navedbah tožeče stranke dokume

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožena stranka iz njenih lastnih izkušenj sklepa, da je možno podatke pridobiti na enostaven način, vendar pa v svoji odločbi ni obrazložila, kako naj bi na enostaven način bilo možno pridobiti zaprošene podatke, zato je v tem delu odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti. Po drugi strani pa je tožeča stranka v tožbi zelo natančno in obsežno obrazložila, zakaj zaprošenih podatkov ni mogoče pridobiti na enostaven način. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo odgovorila, kako bi po njenem mnenju bilo možno enostavno pridobiti zaprošene podatke, vendar pa navedbe v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe. Če gre zgolj za priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze, to res ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, vendar le pod pogojem, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, v nasprotnem primeru pa glede na določilo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ zavezancu ni mogoče nalagati, da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki sicer nima. Obstaja pravna podlaga za razkritje zahtevanih podatkov, saj j

Podatki o imenih in priimkih posameznih javnih uslužbencev ter podatki o skupni vsoti dodatkov so sicer osebni podatki, vendar pa je podana neposredna zakonska podlaga za razkritje v šestem odstavku 38. člena ZSPJS, ki določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Poleg tega je bilo pravilno ugotovljeno, da imajo pri tožeči stranki zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna tožeče stranke, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca, je povsem nerelevantno, ali so podani elementi izjeme v zvezi z notranjim delovanjem organa iz 11.

Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen zakonsko določenih omejitev. Javnosti so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Javnosti so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Sodišče je zavrnilo tožbeni ugovor, da bi v postopku morali sodelovati javni uslužbenci, katerih osebni podatki se razkrivajo, saj s sodelovanjem v tem postopku namreč svojega položaja ali interesa za nerazkritje zahtevanih podatkov (za katere je že zakonodajalec presodil, da je za njihovo razkritje podan javni interes) ne bi mogli zavarovati oziroma ga preprečiti, torej izboljšati svojega pravnega položaja.

Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu. Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče o vprašanju, ki ga revident izpostavlja (ali sta ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatkom o dodatku za delovno uspešnost), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP pomeni izjemo glede na določbo 1. odstavka 32. člena ZUS-1, po kateri tožba ne ovira izvršitve upravnega akta. Zato v izreku izpodbijane odločbe postavljen rok 15 dni od prejema odločbe za izpolnitev obveznosti ni v skladu z določbo 3. odstavka 10. člena ZInfP in 1. odstavka 28. člena ZUS-1 ter pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave).

Že 3. odstavek 6. člena ZDIJZ je zakonska podlaga za to, da se prosilcu sme dati podatek o delovni uspešnosti posameznega uslužbenca, saj je izrecno določeno, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatek o porabi javnih sredstev oziroma podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, delovna uspešnost pa je nedvomno podatek, ki izhaja iz delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nadalje pa obstaja še ena pravna podlaga, na podlagi katere je stranka z interesom upravičena do podatka o delovni uspešnosti javnih uslužbencev, in to je 1. odstavek 38. člena ZSPJS.

Aktivna legitimacija gre tožeči stranki na podlagi 1. odstavka 157. člena Ustave, 25. člena Ustave, 1. odstavka 1. člena ZUS, 2. odstavka 1. člena ZUS. Pravno razlikovanje med "zagotovljeno" in "izvršljivostjo" pravice je v nasprotju z določilom 15. člena Ustave. Določilo 10. člena MKVČP po praksi Sodišča za človekove pravice prepoveduje državi, da posameznikom omejuje sprejemanje informacij, ki bi jih drugi radi oziroma so jih pripravljeni posredovati. Gre torej zgolj za princip varovanja negativne svobode. Ta pravica pa ne vzpostavlja pozitivnih obveznosti države za zbiranje in posredovanje informacij. Pred uveljavitvijo ZDIJZ v Sloveniji ustavna pravica do dostopa do informacij javnega značaja ni bila zagotovljena na enak način, kot je bila po uveljavitvi ZDIJZ, in sicer zaradi pogojevanja dostopa do informacij javnega značaja s pravnim interesom, utemeljenim v zakonu, ZDIJZ pa v 1. členu to pravico daje vsakomur ob upoštevanju izjem iz določila 6. člena. Z uveljavitvijo ZSPJS-B dne 19. 12. 2003 je stopila v veljavo spremenjena določba 53. člena, s katero je zakonodajalec datum začetka uporabe ZSPJS in s tem tudi določila 1. odstavka 38. člena ZSPJS prestavil iz 1. 1. 2004 na