iuris
§ zakonZakon o javnih agencijah · ZJA · velja od 29. 6. 2002

9. člen ZJA

(Vpis v sodni register)

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 2. 11. 2021Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 1440/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021

    V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dane napotke upoštevalo, saj je presojalo vprašanje (ne)namenske porabe sredstev, pa tudi obstoj predpostavk za poslovno odškodninsko odgovornost. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, je tožnica tista, ki je sklenila sporno pogodbo, ona (in ne Republika Slovenija) je tudi tista, ki se je s pogodbo zavezala tožencu izplačati določen denarni znesek, ta znesek je tudi izplačala, toženec pa se je zavezal denar porabiti za v pogodbi predviden namen. Kako in na kakšni podlagi je tožnica ta sredstva pridobila in kakšno je njeno notranje razmerje z ustanoviteljico, za presojo njene aktivne stvarne legitimacije v pogledu poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve je v obravnavani zadevi treba uporabiti tretji (in ne prvi) odstavek 352. člena OZ, po katerem odškodninska terjatev za škodo, ki nastane s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Ker v konkretnem primeru pri pogodbeni obveznosti ne gre za obveznost, za katero bi ob upoštevanju pravil 347. člena OZ in nadaljnjih veljal krajši zastaralni rok kot s

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 29. 10. 2025

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 11. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • VSL Sodba I Cp 1440/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 11. 2021

    V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dane napotke upoštevalo, saj je presojalo vprašanje (ne)namenske porabe sredstev, pa tudi obstoj predpostavk za poslovno odškodninsko odgovornost. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, je tožnica tista, ki je sklenila sporno pogodbo, ona (in ne Republika Slovenija) je tudi tista, ki se je s pogodbo zavezala tožencu izplačati določen denarni znesek, ta znesek je tudi izplačala, toženec pa se je zavezal denar porabiti za v pogodbi predviden namen. Kako in na kakšni podlagi je tožnica ta sredstva pridobila in kakšno je njeno notranje razmerje z ustanoviteljico, za presojo njene aktivne stvarne legitimacije v pogledu poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve je v obravnavani zadevi treba uporabiti tretji (in ne prvi) odstavek 352. člena OZ, po katerem odškodninska terjatev za škodo, ki nastane s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Ker v konkretnem primeru pri pogodbeni obveznosti ne gre za obveznost, za katero bi ob upoštevanju pravil 347. člena OZ in nadaljnjih veljal krajši zastaralni rok kot s