iuris
§ zakonZakon o državni upravi · ZDU-1 · velja od 29. 6. 2002

76. člen ZDU-1

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 11. 3. 2008Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba VIII Ips 291/2007Vrhovno sodišče RS · 2008

    Prevzeti delavec ima lahko v novem državnem organu samo tiste in take pravice iz delovnega razmerja, kot vsi drugi delavci tega organa. Z zakonom ali drugim predpisom ni bilo določeno, da bi delavci DURS, ki so bili prevzeti v Ministrstvo za finance, ohranili kakršnekoli prejšnje pravice, zlasti ne pravice do posebnih dodatkov k plači.

  • VSRS Sodba VIII Ips 375/2007Vrhovno sodišče RS · 2008

    Za delavca, ki je bil zaradi reorganizacije razporejen v drug državni organ, velja v zvezi s plačilom za delo - torej tudi v zvezi z dodatki - načelo, da se pravica do njih presoja po normah, ki veljajo za državni organ, v katerega je razporejen. Delavec ne obdrži pravice do dodatkov, ki jih je imel v prejšnjem organu, če taki dodatki niso določeni tudi za organ, v katerega je razporejen.

  • VDSS VDS sodba in sklep Pdp 666/2006Višje delovno in socialno sodišče · 2007

    Tožnica po prevzemu k toženi stranki (ministrstvu) ni upravičena do dodatkov k plači iz naslova nezdružljivosti funkcij in zaradi posebnih odgovornosti po 1. odst. 10. čl. Uredbe o določitvi osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih, saj so ti dodatki vezani izključno na organ, v katerem je delo opravljala pred prevzemom (davčna uprava). Tožena stranka se namreč s prevzemom nalog odločanja v upravnem postopku na drugi stopnji ne šteje za davčno upravo (ampak le za davčni organ).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 18. 6. 2026
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 6. 2. 2023 · trenutno
  2. 21. 6. 2002 – 5. 2. 2023

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: EU 8Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 3. 2008
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSRS Sodba VIII Ips 291/2007
    Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 2008besedilo 2002–2023

    Prevzeti delavec ima lahko v novem državnem organu samo tiste in take pravice iz delovnega razmerja, kot vsi drugi delavci tega organa. Z zakonom ali drugim predpisom ni bilo določeno, da bi delavci DURS, ki so bili prevzeti v Ministrstvo za finance, ohranili kakršnekoli prejšnje pravice, zlasti ne pravice do posebnih dodatkov k plači.

  • VSRS Sodba VIII Ips 375/2007
    Vrhovno sodišče RS · 12. 2. 2008besedilo 2002–2023

    Za delavca, ki je bil zaradi reorganizacije razporejen v drug državni organ, velja v zvezi s plačilom za delo - torej tudi v zvezi z dodatki - načelo, da se pravica do njih presoja po normah, ki veljajo za državni organ, v katerega je razporejen. Delavec ne obdrži pravice do dodatkov, ki jih je imel v prejšnjem organu, če taki dodatki niso določeni tudi za organ, v katerega je razporejen.

  • VDSS VDS sodba in sklep Pdp 666/2006
    Višje delovno in socialno sodišče · 29. 3. 2007besedilo 2002–2023

    Tožnica po prevzemu k toženi stranki (ministrstvu) ni upravičena do dodatkov k plači iz naslova nezdružljivosti funkcij in zaradi posebnih odgovornosti po 1. odst. 10. čl. Uredbe o določitvi osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih, saj so ti dodatki vezani izključno na organ, v katerem je delo opravljala pred prevzemom (davčna uprava). Tožena stranka se namreč s prevzemom nalog odločanja v upravnem postopku na drugi stopnji ne šteje za davčno upravo (ampak le za davčni organ).

  • VDSS VDS sodba in sklep Pdp 571/2006
    Višje delovno in socialno sodišče · 1. 3. 2007besedilo 2002–2023

    Tožnica po prevzemu k toženi stranki (ministrstvu) ni upravičena do dodatkov k plači iz naslova nezdružljivosti funkcij in zaradi posebnih odgovornosti po 1. odst. 10. čl. Uredbe o določitvi osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih, saj so ti dodatki vezani izključno na organ, v katerem je delo opravljala pred prevzemom (davčna uprava). Tožena stranka se namreč s prevzemom nalog odločanja v upravnem postopku na drugi stopnji ne šteje za davčno upravo (ampak le za davčni organ).