64. člen ZDU-1
(nadzor ministrstev nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti)
Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti. Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom, mu predlagati ustrezne rešitve in določiti rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporen akt uskladiti. Če organ lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom.
- UPRS Sodba I U 1608/2019-41Upravno sodišče RS · 2022
Postopek nadzora toženke nad zakonitostjo sporne Obvezne razlage Odloka PUP, torej splošnega akta iz pristojnosti lokalne skupnosti, po citirani določbi 64. člena ZDU-1 ne predstavlja postopka odločanja toženke v konkretnem upravnem postopku, v katerem bi imel tožnik položaj stranke, čeprav je izvedbo nadzora toženki nesporno sam predlagal oziroma podal pobudo za njegovo izvedbo. Ne glede na to, da je tožnik podal pobudo za uvedbo postopka nadzora, se je ta postopek vodil po uradni dolžnosti in, kot pravilno pojasnjuje toženka v izpodbijanem sklepu, obvestilo tožniku (kot pobudniku nadzora) tudi po presoji sodišča ne predstavlja posamičnega upravnega akta, s katerim bi organ odločil o (konkretni tožnikovi) pravici oziroma pravni koristi in bi kot tak lahko bil predmet pritožbe v upravnem postopku.
- UPRS Sodba in sklep I U 541/2018-17Upravno sodišče RS · 2019
Aktov poslovanja ni mogoče šteti za „upravne odločbe“, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava. Akti poslovanja sicer morajo temeljiti na zakonu, niso pa predmet nadzora pristojnih ministrstev, saj ne gre niti za upravne odločbe (posamične akte) niti za splošne akte, ki so taksativno našteti. To pomeni, da za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper take akte (akte poslovanja) toženka ni pristojna in torej ni bila dolžna odločiti o tožničinem predlogu za izrek predmetnih aktov za nična.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 1. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1608/2019-41Upravno sodišče RS · 10. 1. 2022
Postopek nadzora toženke nad zakonitostjo sporne Obvezne razlage Odloka PUP, torej splošnega akta iz pristojnosti lokalne skupnosti, po citirani določbi 64. člena ZDU-1 ne predstavlja postopka odločanja toženke v konkretnem upravnem postopku, v katerem bi imel tožnik položaj stranke, čeprav je izvedbo nadzora toženki nesporno sam predlagal oziroma podal pobudo za njegovo izvedbo. Ne glede na to, da je tožnik podal pobudo za uvedbo postopka nadzora, se je ta postopek vodil po uradni dolžnosti in, kot pravilno pojasnjuje toženka v izpodbijanem sklepu, obvestilo tožniku (kot pobudniku nadzora) tudi po presoji sodišča ne predstavlja posamičnega upravnega akta, s katerim bi organ odločil o (konkretni tožnikovi) pravici oziroma pravni koristi in bi kot tak lahko bil predmet pritožbe v upravnem postopku.
- UPRS Sodba in sklep I U 541/2018-17Upravno sodišče RS · 19. 9. 2019
Aktov poslovanja ni mogoče šteti za „upravne odločbe“, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava. Akti poslovanja sicer morajo temeljiti na zakonu, niso pa predmet nadzora pristojnih ministrstev, saj ne gre niti za upravne odločbe (posamične akte) niti za splošne akte, ki so taksativno našteti. To pomeni, da za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper take akte (akte poslovanja) toženka ni pristojna in torej ni bila dolžna odločiti o tožničinem predlogu za izrek predmetnih aktov za nična.