Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib

S to uredbo se za kakovost površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib določajo fizikalni in kemijski parametri kakovosti, določajo in klasificirajo mejne in priporočene vrednosti parametrov za salmonidne in ciprinidne vrste rib ter določa obveznost izvajanja monitoringa.

Določbe te uredbe se nanašanjo na salmonidne in ciprinidne površinske vode. Določbe te uredbe se ne nanašajo na podzemne vode, brakične vode in morje. Določbe te uredbe ne veljajo za naravne ali umetne ribnike, ki se uporabljajo za intenzivno vzrejo rib.

Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen: Površinske vode so celinske vode, razen podzemnih voda, ter brakične vode in morje. Salmonidne vode so površinske vode ustreznih hidromorfoloških značilnosti in kakovosti, ki omogočajo ali bi lahko, v primeru zmanjšanja onesnaženja, omogočale življenje določenih rodov rib:

-        iz poddružine lososov (Salmoninae): Salmo, Hucho in

-        Tymallus (lipani) iz poddružine Thymallinae. Ciprinidne vode so površinske vode ustreznih hidromorfoloških značilnosti in kakovosti, ki omogočajo ali bi lahko, v primeru zmanjšanja onesnaženja, omogočale življenje določenih ciprinidnih (Cyprinidae) ali drugih vrst rib, kot so ščuka (Esox lucius), ostriž (Perca fluvialtilis) in jegulja (Anguilla anguilla).

Kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim in enakomernim vzorčenjem. Mejne in priporočene vrednosti fizikalnih in kemijskih parametrov salmonidnih in ciprinidnih voda so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga1). Odvzemna mesta, minimalna pogostost vzorčenja, metode vzorčenja in način jemanja vzorcev so določeni s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib.

Mejne oziroma priporočene vrednosti parametrov salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob najmanj minimalni pogostosti, v obdobju enega leta, izkažejo, da:

-        95% vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre pH, BPK5, neionizirani amonijak, celotni amonij, nitrit, prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100% v primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno,

-        tolikšen % vzorcev za parameter raztopljeni kisik, kot je določen v prilogi 1, ni nižji od mejnih oziroma priporočenih vrednosti,

-        povprečna koncentracija, določena za parameter suspendirane snovi, ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.

Meritve parametrov, ki izkažejo preseganje mejnih oziroma priporočenih vrednosti, ki so posledica poplave ali druge naravne nesreče, se pri vrednotenju rezultatov analiz vzorcev ne upoštevajo.

Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi izračuna iz 5. člena te uredbe ugotovi, da so mejne vrednosti presežene. Ne glede na prejšnji odstavek, se salmonidna oziroma ciprinidna voda ne šteje za čezmerno obremenjeno, če:

-        je preseganje mejnih vrednosti posledica naravnega bogatenja z določenimi snovmi ali

-        preseganje mejne vrednosti parametra suspendirane snovi ni posledica izjemnih vremenskih ali geografskih razmer. Če je za čezmerno obremenjeno salmonidno oziroma ciprinidno vodo določen status ogroženega območja, se v režim celovite sanacije vključi celotno vplivno območje.

Monitoring kakovosti površinskih voda po določilih te uredbe zagotavja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru spremljanja onesnaženosti voda. Priloga 1: Tabela: Parametri salmonidnih in ciprinidnih površinskih voda Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02) vsebuje naslednji končni določbi: Z uveljavitvijo te uredbe se preneha uporabljati 2. in 3. člen uredbe o klasifikaciji voda medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/78), v delu, ki se nanaša na razvrstitev v vode, ki jih je v naravnem stanju mogoče uporabljati za gojitev plemenitih vrst rib (salmonide) in za gojitev drugih vrst rib (ciprinide).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti uredbe določa: »193. člen […]

(4)V predpisih, izdanih na podlagi 27. in 30. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presojo vplivov na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev glede emisij ali ravnanja z odpadki. […]«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »199. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.