Pravilnik o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002

Zaradi zagotavljanja ugodnih epizootioloških razmer in izpolnjevanja pogojev za promet živali morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), opraviti v letu 2002 s tem pravilnikom predpisane ukrepe.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:

1.Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

2.Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo ministra, pristojnega za živinorejo.

3.Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje.

4.Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno razmnožujejo.

5.Plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti predpisano označene.

6.Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.

7.Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih živali.

8.Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.

9.Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za razplod.

10.Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so proste določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih.

11.Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko posebnih organizacij.

12.Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod.

13.Vzrejališče čebeljih matic je vzreja, s katero upravIja pravna ali fizična oseba, ki ima za vzrejo in dajanje v promet čebeljih matic dovoljenje ministra, pristojnega za kmetijstvo.

14.Vzrejališče plemenskih ribjih jat je vzreja, s katero upravlja pravna ali fizična oseba, ki ima za vzrejo in dajanje v promet plemenskega ribjega materiala dovoljenje ministra, pristojnega za kmetijstvo.

15.Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.

16.Plemenilna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.

17.Nadaljnje nasajanje rib je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.

18.Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.

Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organizaciji rok za izvedbo posameznih del iz tega pravilnika. Veterinarska organizacija mora inšpektorju mesečno predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu mesečno poročati. Iz poročila mora biti razvidno naslednje:

-  številka in datum odločbe območnega urada za inšpekcijski nadzor;

-  opravljena cepljenja v skladu s tem pravilnikom: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, cena po ceniku Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), skupni znesek;

-  odvzem krvnih vzorcev;

-  prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen (vzorec, vzet za preiskavo na: ...), število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;

-  naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen (vzorec, vzet za preiskavo na: ...), število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;

-  tuberkulinizacija: vrsta in kategorija živali, število živali, cena po ceniku VURS, skupni znesek;

-  število označenih psov (mikročipi, značka), cena po ceniku VURS, skupni znesek;

-  opombe;

-  poročilo pripravil: ime in priimek, kraj, datum;

-  odgovorna oseba: ime in priimek;

-  žig. Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Veterinarska organizacija mora inšpektorju predložiti obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene v predpisanem roku. Inšpektor na podlagi dokumentacije iz drugega in četrtega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.

Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave. Prav tako pa mora vse te podatke vpisati v dnevnik, ki ga hrani na posestvu. Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija in registracija ter če živali niso označene na predpisan način, jih je treba označiti. Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti. Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali. Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov mora veterinarska organizacija odvzeti po posebnem programu VURS, ki ga za vsako posamezno veterinarsko organizacijo z odločbo predpiše inšpektor.

Preventivni ukrepi pri govedu: I.   V rejah

1.Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad. Preventivno cepl jenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2002. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

2.Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2002. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

3.Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene na pašo izven naselij in je vso pašno sezono izven hleva. Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

4.Tuberkulinizirati je treba vse živali, starejše od 6 tednov, ki izhajajo iz rej, iz katerih se ne oddaja mleko za javno potrošnjo (krave dojilje, pitovno govedo, voli..). Za živali, namenjene izključno pitanju, je zgornja meja starosti, do katere je potrebno živali tuberkulinizirati, 15 mesecev. Če so bile živali uvožene in že tuberkulinizirane v letu 2002 v skladu s predpisom, ki ureja karanteno za uvožene živali, ponovna tuberkulinizacija ni potrebna. Tuberkulinizacijo z govejim (bovinim) tuberkulinom opravi veterinarska organizacija s tuberkulinom, predpisanim v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, najkasneje do 10. novembra 2002.

5.Na brucelozo je treba serološko preiskati vse živali, starejše od 12 mesecev, razen moških živali v prosti reji, ki so namenjene izključno pitanju. Za te živali mora inšpektor izdati odločbo, na podlagi katere gredo lahko te živali le neposredno v zakol in se nikakor ne smejo uporabljati kot plemenske živali. Vzorce odvzame veterinarska organizacija. Preiskave opravi Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI).

6.Na enzootsko govejo levkozo je treba serološko preiskati vse živali, starejše od 24 mesecev. Vzorce odvzame veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI. Vzorce za preiskave iz 5. in te točke se odvzame hkrati. V rejah iz 4.točke tega člena pa se ob tuberkulinizaciji odvzamejo tudi vzorci za preiskave iz 5. in te točke.

7.Na govejo spongiformno encefalopatijo je potrebno z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati možgane vseh govedi, ki so kazala klinične znake obolenj centralnega živčnega sistema. Na enak način je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico, in vse poginule živali, ki so starejše od 24 mesecev. Živali, starejše od 30 mesecev, od 1. 2. 2002 pa živali, starejše od 24 mesecev, ki niso pregledane z enim od odobrenih testov in se koljejo v registriranih klavnicah, ne smejo v promet za prehrano ljudi. Vzorce odvzame uradni veterinar VURS in NVI. Preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.

8.Na infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (v nadaljevanju: IBR/IPV) in govejo virusno diarejo – mukozno bolezen (v nadaljevanju: GVD-MB) je treba serološko pregledati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so bile v letu 2001 proste obeh bolezni ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD-MB. Vzorce odvzame veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI. II.  V vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in pregledati: a)  serološko na:

-  brucelozo;

-  IBR/IPV in

-  enzootsko govejo levkozo; b)  na virusni antigen:

-  GVD-MB; c)  mikrobiološko na:

-  genitalno kampilobakteriozo in

-  trihomoniazo. Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom iz priloge 2 tega pravilnika opravi in odvzame vzorce veterinarska postaja v osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.

Preventivni ukrepi pri drobnici:

1.Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2002. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

2.Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2002. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

3.Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva. Cepljenje je treba opraviti najmanj 3 tedne preden se živali ženejo na pašo. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

4.Tuberkulinizirati je treba vse mlečne živali iz registriranih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo in vse plemenske ovne in kozle. Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravi veterinarska organizacija.

5.Na Brucello melitensis je treba enkrat letno serološko preiskati vse mlečne živali iz registriranih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo in vse plemenske ovne in kozle. Vzorce odvzame veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.

6.Na transmisivne spongiformne encefalopatije je potrebno z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati vse ovce in koze, starejše od 18 mesecev, ki so kazale klinične znake kroničnega hiranja. Na enak način je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico (razen živali, ki so bile poslane v klanje z napotnico na podlagi odločbe, kot izvajanje ukrepov pri pojavu kužnih bolezni) in vse poginule živali, ki so starejše od 18 mesecev. Vzorce odvzame uradni veterinar VURS oziroma NVI. Preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.

Preventivni ukrepi pri prašičih:

1.Na velikih prašičerejskih obratih je potrebno enkrat mesečno serološko pregledati 10 krvnih vzorcev pitancev na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev. V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev, je potrebno na vsakih 50 pitancev odvzeti enkrat letno 1 krvni vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev. V prašičerejskih obratih na obmejnem področju z Republiko Hrvaško, ki redijo več kot 10 pitancev, je potrebno od pitancev odvzeti dvakrat letno, v presledku 6 mesecev, po 1 krvni vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.

2.Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba pregledati s serološkim pregledom krvi:

-  vseh plemenskih merjascev v Sloveniji enkrat letno in

-   vseh plemenskih svinj v registriranih vzrejnih središčih, razen na farmah: Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična. Kri plemenskih merjascev je treba pregledati tudi na virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (v nadaljnjem besedilu: TGE) ter prašičji respiratorni in reprodukcijski sindrom (v nadaljnjem besedilu: PRRS). Vzorce odvzame veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.

3.Za pregled na TGE in PRRS je treba vsako četrtletje odvzeti kri po 25 izločenim plemenskim svinjam s farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična. Kri teh živali je treba pregledati tudi na bolezen Aujeszkega in brucelozo. Vzorce se odvzame na klavnici. Preiskave opravi NVI.

4.Vse plemenske merjasce v osemenjevalnih in vzrejnih središčih je treba enkrat letno tuberkulinizirati z bovinim in aviarnim tuberkulinom. Tuberkulinizacijo opravi veterinarska organizacija.

Preventivni ukrepi pri perutnini:

1.Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer:

-  v perutninskih obratih pravnih oseb;

-  v obratih rejcev, ki imajo nad 500 živali;

-  v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 500 živali);

-  v fazanerijah;

-  v vseh rejah nojev. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni ali nazalni metodi. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

2.Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste psitakoze in Salmonelle enteritidis. Take matične jate perutnine morajo biti imune proti: - epidemičnem tremorju perutnine; - Marekovi bolezni; - infekcioznemu bronhitisu in - bolezni Gumboro. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo primarne veterinarske organizacije. V rejah do 500 živali je treba pregledati vse živali, v večjih rejah pa 20% živali. Pregled na Salmonello enteritidis in psitakozo opravi NVI. Kontrolo imunosti opravi NVI.

Preventivni ukrepi pri kopitarjih: I.     V rejah

1.Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2002. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

2.Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva. Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. II.    V kobilarnah Enkrat letno je treba pregledati plemenske kobile na:

-  kužno malokrvnost;

-  konjski arteritis in

-  infekciozni metritis kopitarjev, in sicer le kobile, ki so bile v pretekli sezoni pripuščene in se niso obrejile. Vzorce odvzame veterinarska organizacija do 31. marca 2002. Preiskave opravi NVI. III.   Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni pripust in osemenjevanje Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na: - infekciozni metritis kopitarjev – dvakrat v razmiku 7 dni; - kužno malokrvnost in - konjski arteritis. Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame NVI, druge vzorce pa veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI. IV.  Vzrejališča plemenskih žrebcev

1.Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na:

-  kužno malokrvnost;

-  konjski arteritis in

-  leptospirozo. Vzorce odvzame veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.

Preventivni ukrepi pri psih:

1.Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2002. Psi, ki bodo prvič registrirani po 1. 1. 2003, morajo biti označeni z mikročipom, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Preventivni ukrepi pri čebeljih družinah: Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršičavosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Preventivni ukrepi pri ribah:

1.Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 2002. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

2.Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi in lipanov. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

3.Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 1. junija 2002 preiskati krape, namenjene za nadaljnje nasajanje. Mladice krapov je treba preiskati do konca leta 2002. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Kontrolo imunosti na atipično kokošjo kugo opravi pooblaščen laboratorij po naslednjem programu:

-  matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;

-  nesnice konzumnih jajc:1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;

-  pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.

Veterinarska organizacija mora podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora veterinarska organizacija pridobiti pisno soglasje VURS.

Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora pooblaščen laboratorij poslati inšpektorju, ki je izdal odločbo o roku za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja. Priloga 1: Poročilo o opravljenih delih v skladu z odredbo, ki ureja izvajanje preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 2002 Priloga 2: Standardi za uporabo bovinih in aviarnih tuberkulinov Odredba o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002 (Uradni list RS, št. 6/02) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odredba o spremembi odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002 (Uradni list RS, št. 37/02) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembi odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002 (Uradni list RS, št. 86/02) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.