8. člen MRSMKS

1. Sodišče je pristojno za vojna hudodelstva, še posebej če so storjena kot sestavni del načrta ali politike ali kot del obsežnega izvrševanja takih hudodelstev. 2. V tem statutu “vojna hudodelstva” pomenijo: (a) hude kršitve Ženevskih konvencij z dne 12. avgusta 1949, in sicer katero koli naslednje dejanje zoper osebe ali premoženje, ki jih varujejo določbe ustrezne Ženevske konvencije: (i) naklepno pobijanje; (ii) mučenje ali nečlovečno ravnanje, vključno z biološkimi poskusi; (iii) naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali okvar zdravja; (iv) obsežno uničevanje in prilaščanje premoženja, ki ju vojaške potrebe ne upravičujejo in sta izvedeni protipravno in samovoljno; (v) prisiljenje vojnega ujetnika ali druge zaščitene osebe, da služi v sovražnikovih oboroženih silah; (vi) naklepen odvzem pravice vojnemu ujetniku ali drugi zaščiteni osebi do poštenega in pravilnega sojenja; (vii) protipravna deportacija ali premestitev ali protipravno pridržanje; (viii) jemanje talcev. (b) Druge hude kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v mednarodnih oboroženih spopadih po veljavnem mednarodnem pravu, in sicer katero koli naslednje dejanje: (i) naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne civilne osebe, ki neposredno ne sodelujejo pri sovražnostih; (ii) naklepni napadi na civilne objekte, to je na objekte, ki niso vojaški cilji; (iii) naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti; (iv) naklepna sprožitev napada z vednostjo, da bo tak napad povzročil tudi smrt in telesne poškodbe civilnih oseb ali poškodbe civilnih objektov, ali obsežno, dolgoročno in hudo škodo za naravno okolje, ki bi bila očitno čezmerna v primerjavi s skupnimi pričakovanimi, konkretnimi in neposrednimi vojaškimi prednostmi; (v) napad ali bombardiranje nebranjenih mest, vasi, bivališč ali zgradb, ki niso vojaški cilji, s kakršnimi koli sredstvi; (vi) umor ali ranitev borca, ki se je vdal na milost in nemilost, potem ko je odložil orožje ali nima več sredstev za obrambo; (vii) zloraba bele zastave ali zastave ali vojaških oznak in uniforme sovražnika ali Združenih narodov ter razpoznavnih znakov po Ženevskih konvencijah, katere posledica je smrt ali huda poškodba osebe; (viii) neposredna ali posredna premestitev dela civilnega prebivalstva okupacijske sile na zasedeno ozemlje ali deportacija ali preselitev vsega ali dela prebivalstva zasedenega ozemlja znotraj tega ozemlja ali iz tega ozemlja; (ix) naklepni napadi na zgradbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, zgodovinske spomenike, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti objekti niso vojaški cilji; (x) izpostavljanje oseb, ki jih ima nasprotna stran pod svojo oblastjo, telesnemu pohabljenju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim poskusom, ki niso opravičljivi kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba prizadetih oseb, niti niso storjeni v interesu teh oseb in ki povzročijo smrt ali resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb; (xi) zahrbten umor ali ranitev posameznikov, ki pripadajo sovražni državi ali vojski; (xii) izjava, da ne bo nikomur prizaneseno; (xiii) uničenje ali zaseg sovražnikovega premoženja, razen če takega uničenja ali zasega neizogibno ne zahtevajo vojne nujnosti; (xiv) izjava, da so pravice in tožbe državljanov sovražne strani na sodišču odpravljene, začasno ustavljene ali nedopustne; (xv) prisiljevanje državljanov sovražne strani, da sodelujejo v vojnih operacijah proti svoji lastni državi, tudi če so bili pred začetkom vojne pripadniki njenih oboroženih sil; (xvi) plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z napadom; (xvii) uporaba strupa ali zastrupljenega orožja; (xviii) uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav; (xix) uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan; (xx) uporaba takega orožja, izstrelkov ter sredstev in načinov vojskovanja, ki povzročijo odvečne poškodbe ali nepotrebno trpljenje ali že po svoji naravi učinkujejo brez razločevanja in s tem kršijo mednarodno pravo oboroženih spopadov, če so tako orožje, izstrelki ter sredstva in načini vojskovanja v celoti prepovedani in so vključeni v prilogo k temu statutu, sprejeto s spremembo statuta v skladu z ustreznimi določbami 121. in 123. člena; (xxi) napadi na osebno dostojanstvo, še posebej poniževalno in zaničevalno ravnanje; (xxii) posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, kot je opredeljena v pododstavku (f) drugega odstavka 7. člena, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev Ženevskih konvencij; (xxiii) izraba navzočnosti civilne ali kakšne druge zaščitene osebe za odvrnitev vojaških operacij od določenih točk, območij ali vojaških enot; (xxiv) naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter osebje, ki uporablja razpoznavne znake po Ženevskih konvencijah v skladu z mednarodnim pravom; (xxv) naklepno stradanje civilnih oseb kot način vojskovanja, tako da se jim odvzamejo stvari, nujne za njihovo preživetje, vključno z naklepnim preprečevanjem dobav pomoči, kot so predvidene po Ženevskih konvencijah; (xxvi) nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v državne oborožene sile ali njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje pri sovražnostih. (c) V nemednarodnem oboroženem spopadu, ob hudi kršitvi 3. člena, skupnega štirim Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949, in sicer katero koli od naslednjih dejanj, storjenih zoper osebe, ki pri sovražnostih ne sodelujejo aktivno, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili svoje orožje, in tistimi, ki ne morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, ran, pridržanja ali drugega vzroka: (i) napadi na življenje in telo, še posebej umori vseh vrst, pohabljenje, okrutno ravnanje in mučenje; (ii) napadi na osebno dostojanstvo, še posebej zaničevalno in poniževalno ravnanje; (iii) jemanje talcev; (iv) izrekanje obsodb in izvrševanje smrtnih kazni brez predhodne sodbe pravilno ustanovljenega sodišča, ki zagotavlja vsa pravna jamstva, ki so splošno priznana kot nujna. (d) Pododstavek (c) drugega odstavka se uporablja za nemednarodne oborožene spopade, in se torej ne uporablja za primere notranjih nemirov in napetosti, kot so neredi, posamična in občasna dejanja nasilja ali druga podobna dejanja. (e) Druge hude kršitve zakonov in običajev, ki se po veljavnem mednarodnem pravu uporabljajo v nemednarodnih oboroženih spopadih, in sicer katero koli naslednje dejanje: (i) naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali posamezne civilne osebe, ki ne sodelujejo neposredno pri sovražnostih; (ii) naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter osebje, ki uporabljajo razpoznavne znake po Ženevskih konvencijah v skladu z mednarodnim pravom; (iii) naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti; (iv) naklepni napadi na zgradbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, zgodovinske spomenike, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti niso vojaški cilji; (v) plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z napadom; (vi) posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, kot je opredeljena v pododstavku (f) drugega odstavka 7. člena, prisilna sterilizacija ter katera koli druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev 3. člena, skupnega štirim Ženevskim konvencijam; (vii) nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali skupine ali njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje pri sovražnostih. (viii) ukaz o izselitvi civilnega prebivalstva zaradi razlogov, ki so povezani s spopadom, razen če tega ne zahteva varnost vpletenih civilnih oseb ali nujni vojaški razlogi; (ix) zahrbten umor ali ranitev borca nasprotne strani; (x) izjava, da ne bo nikomur prizaneseno; (xi) izpostavljanje oseb, ki jih ima druga stran v spopadu pod svojo oblastjo, telesnemu pohabljenju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim poskusom, ki niso opravičljivi kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba prizadetih oseb, niti niso storjeni v njihovem interesu in povzročijo smrt ali resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb; (xii) uničenje ali zaseg nasprotnikovega premoženja, razen če takega uničenja ali zasega neizogibno ne zahtevajo nujnosti spopada. (f) Pododstavek (e) drugega odstavka se uporablja za nemednarodne oborožene spopade, in se torej ne uporablja za primere notranjih nemirov in napetosti, kot so neredi, posamična in občasna dejanja nasilja ali druga podobna dejanja. Uporablja se za oborožene spopade, do katerih pride na ozemlju neke države, če gre za daljši čas trajajoč oborožen spopad med vladnimi silami ter organiziranimi oboroženimi skupinami ali med takimi skupinami. 3. Določbe pododstavkov (c) in (e) drugega odstavka v ničemer ne vplivajo na odgovornost vlade, da vzdržuje ali ponovno vzpostavi javni red v državi ali da z vsemi legitimnimi sredstvi brani enotnost in ozemeljsko celovitost države.