15.b člen MRSMKS-A

1. Sodišče lahko izvaja svojo pristojnost za kaznivo dejanje agresije v skladu s točko (b) 13. člena ob upoštevanju določb tega člena. 2. Sodišče lahko izvaja svojo pristojnost samo za kazniva dejanja agresije, ki so bila storjena najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme te spremembe. 3. Sodišče izvaja svojo pristojnost za kaznivo dejanje agresije v skladu s tem členom na podlagi odločitve, ki se sprejme po 1. januarju 2017 z enako večino držav pogodbenic, kot se zahteva za sprejetje spremembe statuta. 4. Odločitev organa, ki ni del Sodišča, v zvezi z dejanjem agresije ne vpliva na ugotovitve Sodišča po tem statutu. 5. Ta člen ne vpliva na določbe o izvajanju pristojnosti za druga kazniva dejanja iz 5. člena. 5. Na koncu tretjega odstavka 25. člena statuta se doda naslednje besedilo: 3.a V zvezi s kaznivim dejanjem agresije se določbe tega člena uporabljajo samo za uradne ali druge osebe, ki dejansko vodijo politično ali vojaško delovanje države ali ga usmerjajo. 6. Prvi stavek prvega odstavka 9. člena statuta se nadomesti s tem stavkom: 1. Znaki kaznivega dejanja so Sodišču v pomoč pri razlagi in uporabi 6., 7., 8. in 8.a člena. 7. Uvodni del tretjega odstavka 20. člena statuta se nadomesti s tem besedilom; preostali del odstavka ostane nespremenjen: 3. Nobeni osebi, ki ji je sodilo drugo sodišče za ravnanje, ki je prepovedano tudi po 6., 7., 8. ali 8.a členu, ne sodi Sodišče v zvezi z istim ravnanjem, razen če: Priloga 1 Resolucija RC/Res.5 Spremembe 8. člena Rimskega statuta Pregledna konferenca ob upoštevanju prvega odstavka 123. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki od generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov sedem let po začetku veljavnosti statuta zahteva sklic pregledne konference za obravnavo njegovih sprememb, ob upoštevanju petega odstavka 121. člena statuta, po katerem vsaka sprememba 5., 6., 7. in 8. člena statuta začne veljati za tiste države pogodbenice, ki so sprejele spremembo, eno leto po deponiranju listin o ratifikaciji ali sprejetju in za državo pogodbenico, ki ni sprejela spremembe, Sodišče ne izvaja jurisdikcije za kaznivo dejanje, ki ga zajema sprememba, če ga storijo državljani te države pogodbenice ali če je storjeno na njenem ozemlju, ter ob potrditvi dogovora, da se v zvezi s to spremembo za državo pogodbenico, ki ni sprejela spremembe, in za države, ki niso pogodbenice statuta, uporablja isto načelo, ob potrditvi, da se lahko v skladu s petim odstavkom 40. člena Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb države, ki postanejo pogodbenice statuta po začetku njegove veljavnosti, odločijo, ali bodo ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi statuta ali pristopu k njemu spremembo iz tega sklepa sprejele, ob upoštevanju 9. člena statuta o znakih kaznivih dejanj, ki določa, da so taki znaki v pomoč Sodišču pri razlagi in uporabi določb o kaznivih dejanjih, ki so v njegovi pristojnosti, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da kazniva dejanja uporabe strupa ali zastrupljenega orožja, uporabe dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav ter uporabe krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan, v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tudi sodijo v pristojnost Sodišča kot hude kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v mednarodnih oboroženih spopadih, ob upoštevanju ustreznih znakov kaznivih dejanj med znaki kaznivih dejanj, ki jih je sprejela Skupščina držav pogodbenic 9. septembra 2000, glede na to da so zgoraj navedeni ustrezni znaki kaznivih dejanj lahko v pomoč pri njihovi razlagi in uporabi tudi v nemednarodnih oboroženih spopadih, saj med drugim opredeljujejo, da je do ravnanja prišlo v oboroženem spopadu in v povezavi z njim, kar posledično potrjuje izločitev primerov odkrivanja in kazenskega pregona iz pristojnosti Sodišča, glede na to da so kazniva dejanja iz podtočke (xiii) točke (e) drugega odstavka 8. člena (uporaba strupa ali zastrupljenega orožja) in podtočke (xiv) točke (e) drugega odstavka 8. člena (dušljivi, strupeni ali drugi plini in vse podobne tekočine, sredstva ali naprave) huda kršitev zakonov in običajev, ki se uporabljajo v nemednarodnih oboroženih spopadih, kakor izhaja iz običajnega mednarodnega prava, glede na to da je tudi kaznivo dejanje iz podtočke (xv) točke (e) drugega odstavka 8. člena (uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo) huda kršitev zakonov in običajev, ki se uporabljajo v nemednarodnih oboroženih spopadih, ter ob razumevanju, da je kaznivo dejanje storjeno le, če storilec uporablja krogle, da bi po nepotrebnem še povečal trpljenje ali posledice zadanih ran pri ustreljenih, kakor izhaja iz običajnega mednarodnega prava, 1. sprejme spremembo točke (e) drugega odstavka 8. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz priloge I* te resolucije, ki se ratificira ali sprejme in začne veljati v skladu s petim odstavkom 121. člena statuta; 2. sprejme ustrezne znake, ki se dodajo k znakom kaznivih dejanj in so v prilogi II te resolucije. Resolucija RC/Res.6 Kaznivo dejanje agresije Pregledna konferenca ob sklicevanju na prvi odstavek 12. člena Rimskega statuta, ob sklicevanju na drugi odstavek 5. člena Rimskega statuta, ob sklicevanju tudi na sedmi odstavek resolucije F, ki so jo sprejeli pooblaščeni predstavniki na diplomatski konferenci Organizacije združenih narodov za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča 17. julija 1998, ob sklicevanju na resolucijo ICC-ASP/1/Res.1 o nadaljevanju dela v zvezi s kaznivim dejanjem agresije in ob priznanju Posebni delovni skupini za kaznivo dejanje agresije, ker je oblikovala predloge določbe o kaznivem dejanju agresije, ob upoštevanju resolucije ICC-ASP/8/Res.6, s katero je Skupščina držav pogodbenic pregledni konferenci v obravnavo predložila predloge določb o kaznivem dejanju agresije, odločena, da čim prej omogoči izvajanje pristojnosti Sodišča za kaznivo dejanje agresije, 1. sprejme v skladu z drugim odstavkom 5. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju: statut) spremembe statuta iz priloge I* te resolucije, ki se ratificirajo ali sprejmejo in začnejo veljati v skladu s petim odstavkom 121. člena, ter je seznanjena, da lahko vsaka država pogodbenica pred postopkom ratifikacije ali sprejetja vloži izjavo iz 15.a člena; 2. sprejme tudi spremembe znakov kaznivega dejanja iz priloge II te resolucije; 3. sprejme tudi dogovore o razlagi teh sprememb iz priloge III te resolucije; 4. sprejme odločitev o preučitvi sprememb kaznivega dejanja agresije sedem let po začetku izvajanja pristojnosti Sodišča; 5. poziva vse države pogodbenice k ratifikaciji ali sprejetju sprememb iz priloge I(*). _____________________________ (*) Navedena priloga I je sprememba Rimskega statuta Mednarodna kazenskega sodišča, ki se ratificira s tem zakonom. Priloga 2 Znaki kaznivih dejanj K znakom kaznivih dejanj se dodajo: Podtočka (xiii) točke (e) drugega odstavka 8. člena Vojno hudodelstvo uporabe strupa ali zastrupljenega orožja Znaki 2. Storilec je uporabil snov ali orožje, ki ob uporabi sprošča snov. 3. Taka snov v običajnih okoliščinah zaradi svoje strupenosti povzroči smrt ali hudo okvaro zdravja. 4. Do ravnanja je prišlo v nemednarodnem oboroženem spopadu in v povezavi z njim. 5. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo obstoj oboroženega spopada. Podtočka (xiv) točke (e) drugega odstavka 8. člena Vojno hudodelstvo uporabe prepovedanih plinov, tekočin, sredstev ali naprav Znaki 1. Storilec je uporabil plin ali drugo podobno snov ali napravo. 2. Tak plin, snov ali naprava v običajnih okoliščinah zaradi dušljivosti ali strupenosti povzroči smrt ali hudo okvaro zdravja. (Razlaga tega znaka nikakor ne omejuje ali prejudicira obstoječih ali nastajajočih pravil mednarodnega prava o razvoju, proizvodnji, kopičenju zalog ali uporabi kemičnega orožja.) 3. Do ravnanja je prišlo v nemednarodnem oboroženem spopadu in v povezavi z njim. 4. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo obstoj oboroženega spopada. Podtočka (xv) točke (e) drugega odstavka 8. člena Vojno hudodelstvo uporabe prepovedanih krogel Znaki 1. Storilec je uporabil določeno vrsto krogel. 2. Z uporabo takih krogel se krši mednarodno pravo oboroženih spopadov, ker se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo. 3. Storilec se je zavedal, da uporaba takih krogel po nepotrebnem še poveča trpljenje ali posledice zadanih ran. 4. Do ravnanja je prišlo v nemednarodnem oboroženem spopadu in v povezavi z njim. 5. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo obstoj oboroženega spopada. Spremembe znakov kaznivih dejanj 8.a člen Kaznivo dejanje agresije Uvod 1. Dejanja iz drugega odstavka 8.a člena veljajo za kazniva dejanja agresije. 2. Dokazovanje, da je storilec opravil pravno presojo o tem, ali je bila uporaba vojaške sile v neskladju z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov, ni potrebno. 3. Izraz »očiten« je objektiven kriterij. 4. Dokazovanje, da je storilec opravil pravno presojo v zvezi z »očitno« naravo kršitve Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ni potrebno. Znaki 1. Storilec je načrtoval, pripravljal, začel ali storil dejanje agresije. 2. Storilec je uradna ali druga oseba (pri dejanju agresije ima lahko položaj, ki ustreza tem merilom, več oseb), ki je dejansko vodila ali usmerjala politično ali vojaško delovanje države, ki je storila dejanje agresije. 3. Dejanje agresije – uporaba oborožene sile države proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države ali oborožene sile države, ki je kakor koli drugače neskladna z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov – je bilo storjeno. 4. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, zaradi katerih je taka uporaba oborožene sile neskladna z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov. 5. Dejanje agresije je bilo po svoji naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. 6. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, zaradi katerih je šlo za očitno kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Priloga 3 Dogovori o razlagi sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem agresije Napotitve Varnostnega sveta 1. Sodišče lahko izvaja pristojnost na podlagi napotitve Varnostnega sveta v skladu s točko (b) 13. člena statuta samo za kazniva dejanja agresije, storjena po sprejetju odločitve v skladu s tretjim odstavkom 15. ter člena in najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme spremembe, pri čemer se upošteva poznejši datum. 2. Sodišče izvaja pristojnost za kaznivo dejanje agresije na podlagi napotitve Varnostnega sveta v skladu s točko (b) 13. člena statuta ne glede na to, ali je država glede tega sprejela pristojnost Sodišča. Pristojnost ratione temporis 3. Sodišče lahko glede točk (a) ali (c) 13. člena izvaja pristojnost samo za kazniva dejanja agresije, storjena po sprejetju odločitve v skladu s tretjim odstavkom 15. bis člena in najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme spremembe, pri čemer se upošteva poznejši datum. Državna pristojnost za kaznivo dejanje agresije 4. Spremembe, ki se nanašajo na opredelitev dejanja agresije in kaznivega dejanja agresije, veljajo samo za namen tega statuta. V skladu z 10. členom Rimskega statuta se spremembe ne smejo razlagati tako, da omejujejo ali vplivajo na obstoječa ali nastajajoča pravila mednarodnega prava, ki imajo drugačne namene kot ta statut. 5. Spremembe se ne smejo razlagati tako, da se z njimi vzpostavlja pravica ali dolžnost izvajanja državne pristojnosti za dejanje agresije, ki ga stori druga država. Drugi dogovori o razlagi 6. Agresija je najhujša in najnevarnejša oblika protipravne uporabe sile in pri ugotavljanju, ali je bilo dejanje agresije storjeno, je treba preučiti vse okoliščine posameznega primera, vključno s težo teh dejanj in njihovih posledic, v skladu z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov. 7. Pri ugotavljanju, ali dejanje agresije pomeni očitno kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, morajo narava, teža in obseg biti takšni, da upravičujejo »očitnost«. Nobeno od teh treh meril samo po sebi ni dovolj pomembno, da bi lahko zadostilo standardu očitnosti.