103. člen MRSMKS

1. (a) Kazen zapora se prestaja v državi, ki jo določi Sodišče s seznama držav, ki so Sodišču izrazile svojo pripravljenost, da sprejmejo obsojence. (b) Ko država izrazi svojo pripravljenost, da sprejme obsojence, lahko za to postavi pogoje, ki jih potrdi Sodišče in so v skladu s tem delom statuta. (c) Država, ki je v posameznem primeru določena, takoj obvesti Sodišče, ali sprejme njegovo odločitev. 2. (a) Država izvrševanja uradno obvesti Sodišče o katerih koli okoliščinah, vključno z izpolnjevanjem vseh pogojev, dogovorjenih v skladu s prvim odstavkom, ki bi lahko pomembno vplivali na pogoje ali obseg kazni zapora. Sodišče je treba o vseh takih znanih ali predvidljivih okoliščinah uradno obvestiti vsaj 45 dni vnaprej. V tem času država izvrševanja ne ukrene ničesar, kar bi lahko vplivalo na njene obveznosti po 110. členu. (b) Če se Sodišče ne more strinjati z okoliščinami, navedenimi v pododstavku (a), uradno obvesti državo izvrševanja in nadaljuje s postopkom v skladu s prvim odstavkom 104. člena. 3. Ob presojanju o določitvi v skladu s prvim odstavkom Sodišče upošteva: (a) načelo, da bi morale biti države pogodbenice enako odgovorne za izvrševanje kazni zapora v skladu z načeli pravične porazdelitve, kot je to določeno v Pravilih o postopku in dokazih; (b) uporabo splošno sprejetih mednarodnih pogodbenih standardov o ravnanju z zaporniki; (c) stališča obsojenca in (d) državljanstvo obsojenca; (e) druge dejavnike, ki se nanašajo na okoliščine kaznivega dejanja ali na obsojenca ali učinkovito izvrševanje kazni, ki so primerni za določitev države izvrševanja. 4. Če po prvem odstavku ni določena nobena država, se kazen zapora prestaja v zaporu, ki ga da na voljo država gostiteljica v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o sedežu, navedenem v drugem odstavku 3. člena. V takem primeru Sodišče krije stroške, ki nastanejo pri izvrševanju kazni zapora.