Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-D)

V zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 25/96 - odločba US, 5/98 - odločba US, 49/98 - ZPol, 72/98, 6/99 in 66/00) se v prvem in četrtem odstavku 70. člena besedi “dvajsetih let” nadomestita z besedama “tridesetih let”.

V četrtem odstavku 83. člena se besedi “155. člena” nadomestita z besedama “154. člena”.

85. člen se spremeni tako, da se glasi: “Za zapisnik o glavni obravnavi veljajo tudi določbe členov 314 do 317 tega zakona.”

V tretjem odstavku 97. člena se besedi “stroški pooblaščenca” nadomestita z besedilom “stroški postavljenega pooblaščenca”.

V prvem odstavku 117. člena se besedilo “po podjetju, ki je pooblaščeno za vročanje” nadomesti z besedilom “po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost in ima posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po določbah, ki veljajo za pravdni postopek”. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Minister, pristojen za pravosodje, določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic v kazenskem postopku.” Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Drugi odstavek 119. člena se spremeni tako, da se glasi: “(2) Če vročitev pisanja po prejšnjem odstavku ni možna, vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti naslovnikovega prebivališča. Naslovniku se pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom na katerem sodišču oziroma pošti in v kakšnem roku lahko prevzame pisanje. Pisanje, ki v določenem roku na pošti ni prevzeto, se vrne.”

V prvem odstavku 141. člena se besedilo “pravila mednarodnega prava” nadomesti z besedilom “določbe ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb”.

V prvi alinei 144. člena se za besedo “osumljenec” doda vejica in besedilo “ki označuje osumljenko in osumljenca,”. V peti alinei se za besedo “obdolženec” doda vejica in besedilo “kot enotno poimenovanje za obdolženko in obdolženca,”. V šesti alinei se za besedo “oškodovanec” doda vejica in besedilo “ki označuje oškodovanko in oškodovanca,”. V sedmi alinei se za besedo “tožilec” doda vejica in besedilo “ki označuje tožilca in tožilko,”. Na koncu člena se pika nadomesti s podpičjem in doda besedilo: “– izraz pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve v skladu z določbami zakona o policiji pomeni policista; – izraza organ za notranje zadeve in ministrstvo za notranje zadeve se v skladu z določbami zakona o policiji nanašata na policijo.”

V prvem odstavku 150. člena se pika na koncu točke 4) nadomesti s podpičjem in doda nova točka, ki se glasi: “5) kontrola sporočil, posredovanih z elektronsko pošto ali drugimi oblikami informacijske tehnologije.”

Prvi odstavek 152. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Ukrepe iz 150. in 151. člena tega zakona s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca. Predlog in odredba morata vsebovati: 1) podatke o osebi, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep; 2) utemeljitev oziroma ugotovitev razlogov za sum, da gre za izvrševanje, pripravo, ali organizacijo v 150. oziroma 151. členu tega zakona določenih kaznivih dejanj; 3) kateri ukrep se predlaga oziroma odreja, način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje, točno določitev prostora ali kraja, v katerem se ukrep izvaja, komunikacijsko oziroma telekomunikacijsko sredstvo in ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo posameznega ukrepa; 4) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način in uporabe ostalih milejših ukrepov; 5) utemeljitev razloga za predčasno izvrševanje odredbe v primeru iz drugega odstavka tega člena.” Prvi stavek drugega odstavka 152. člena se nadomesti z besedilom: “(2) Izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, lahko na ustni predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik odredi izvrševanje ukrepov iz 150. člena tega zakona z ustno odredbo. O ustnem predlogu državnega tožilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek.”

156. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da mu sporoči zaupne podatke o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih te osebe in drugih oseb, za katere je moč utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

(2)Banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlašanja.

(3)Banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku.”

V tretjem odstavku 157. člena se na koncu doda besedilo, ki se glasi: “Če je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, tuj državljan, se jo obvesti, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.”

V drugem odstavku 161. člena se v prvem stavku besedi “naj zberejo” nadomestita z besedilom “naj v roku, ki ga on določi, zberejo”.

V prvem odstavku 161.a člena se besedilo “ovadbo za kaznivo dejanje” nadomesti z besedilom “ovadbo ali obtožni predlog za kaznivo dejanje”.

V prvem odstavku 203. člena se za prvim stavkom doda besedilo: “Če gre za tujega državljana, ga mora tudi obvestiti, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti konzulat njegove države.”

Četrti odstavek 213.b člena se spremeni tako, da se glasi: “(4) Pripornik si lahko dopisuje ali ima druge stike z osebami zunaj zavoda. Če tako zahtevajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen pripor, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca s pisnim sklepom odredi nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda. Preiskovalni sodnik lahko priporniku prepove pošiljanje ali sprejemanje pisem in drugih pošiljk ali vzpostavljanje stikov, ki so škodljivi za postopek, ne sme pa mu prepovedati, da bi poslal prošnjo ali pritožbo.”

314. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) O glavni obravnavi se mora pisati zapisnik, v katerega se vpisuje bistvena vsebina vsega poteka glavne obravnave.

(2)Predsednik senata lahko odredi, da se ves potek glavne obravnave ali njeni posamezni deli stenografirajo. Stenografski zapisniki se v 48 urah prepišejo, pregledajo in priložijo zapisniku.

(3)Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje glavne obravnave. Za tako snemanje se smiselno uporabljajo določbe 84. člena tega zakona.

(4)Predsednik senata lahko na predlog strank ali po uradni dolžnosti odredi, da se v zapisnik dobesedno vpišejo izjave, za katere misli, da so posebno pomembne.

(5)Če je treba, zlasti pa, če se v zapisnik dobesedno vpiše kakšna izjava, sme predsednik senata odrediti, da se ta del zapisnika takoj prebere. Vselej se takoj prebere, če to zahteva stranka, zagovornik ali tisti, čigar izjava se vpisuje v zapisnik.”

V prvem odstavku 315. člena se črta besedilo “o poteku glavne obravnave”.

Tretji odstavek 316. člena se spremeni tako, da se glasi: “(3) Izpovedbe obdolženca, prič in izvedencev se vpišejo v zapisnik tako, da se poda njihova bistvena vsebina. Te izpovedbe se vpišejo v zapisnik samo, če vsebujejo kakšno spremembo ali dopolnitev njihovih prejšnjih izpovedb. Na zahtevo stranke predsednik senata odredi, da se deloma ali v celoti prebere zapisnik o prejšnji izpovedbi.” Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Na zahtevo stranke se v zapisnik vpiše tudi vprašanje oziroma odgovor, ki ga senat ni dovolil.”

V prvem in drugem odstavku 317. člena se besedilo “o poteku glavne obravnave” nadomesti z besedilom “o glavni obravnavi”.

V tretjem odstavku 361. člena se besedilo “do njene pravnomočnosti” nadomesti z besedilom “do njene pravnomočnosti oziroma do nastopa kazni”. V šestem odstavku 361. člena se besedilo “do pravnomočnosti sodbe” nadomesti z besedilom “do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni”.

Za 443. členom se doda nov 443.a člen, ki se glasi:

(1)Sodnik lahko največ za šest mesecev prekine glavno obravnavo, če državni tožilec napove, da bo zadevo odstopil v poravnavanje (161.a člen).

(2)Ko državni tožilec prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, obtožni predlog umakne. Če državni tožilec v določenem roku obtožnega predloga ne umakne, sodnik nadaljuje glavno obravnavo na podlagi prejšnje.”

V prvem odstavku 475. člena se besedilo “iz prvega ali drugega odstavka 466. člena” nadomesti z besedilom “iz prvega ali tretjega odstavka 466. člena”.

506.a člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Sodišče, ki je odredilo hrambo zaseženih predmetov ali začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi, mora v teh primerih postopati posebej hitro. Z zaseženimi predmeti in premoženjem, ki služi za začasno zavarovanje zahtevka, ter s predmeti ali premoženjem, ki so bili dani kot varščina (196. do 199. člen), mora ravnati kot dober gospodar.

(2)Če je hramba zaseženih predmetov ali začasno zavarovanje zahtevka iz prejšnjega odstavka povezano z nesorazmernimi stroški ali pa se vrednost premoženja ali predmetov zmanjšuje, lahko sodišče odredi, da se tako premoženje ali predmeti prodajo, uničijo ali podarijo v javno korist. Pred odločitvijo mora sodišče pridobiti mnenje lastnika premoženja ali predmetov. Če lastnik ni znan ali mu poziva za podajo mnenja ni mogoče vročiti, sodišče poziv pritrdi na sodno desko in se po osmih dneh šteje, da je bila vročitev opravljena. Če lastnik v osmih dneh po vročitvi poziva ne poda mnenja, se šteje, da s prodajo, uničenjem ali podaritvijo soglaša.

(3)Za hrambo zaseženih predmetov in varščin ter za začasno zavarovanje zahtevkov iz prvega odstavka tega člena skrbijo pristojni državni organi, organizacije z javnimi pooblastili, izvršitelji in finančne organizacije.

(4)Postopek upravljanja s predmeti in premoženjem ter varščinami iz prvega odstavka tega člena predpiše Vlada Republike Slovenije.”

V 564. členu se besedilo “po 191. in 213. členu” nadomesti z besedilom “po 191. in 213.c členu”.

Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz drugega odstavka 117. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona minister, pristojen za pravosodje, spremeni pravilnik o izvrševanju pripora (Uradni list RS, št. 36/95) v skladu z določbo četrtega odstavka 213.b člena zakona.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določba 82. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98), zakon o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 6/99) ter zakon o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 66/00).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 713-01/93-10/74 Ljubljana, dne 21. decembra 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.