2. člen ZMatD
Državljani, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne dajati za potrebe Slovenske vojske, enot za zveze, enotne kurirske službe ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: enotna kurirska služba), policije, ministrstev, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljnjem besedilu: državni organi), organov lokalnih skupnostih, Banke Slovenije, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) posebnega pomena za obrambo, ter štabov, enot in služb Civilne zaščite, naslednja sredstva iz popisa:
1.motorna vozila:
- motorna kolesa,
- kombinirana vozila,
- osebne avtomobile (samo terenske avtomobile),
- avtobuse,
- tovorna vozila,
- priklopna vozila,
- tovorna specialna vozila,
- vlečna vozila,
- delovna vozila;
2.delovne stroje in sredstva:
- viličarje različnih vrst in zmogljivosti,
- gradbene in inžinirske stroje;
3.plovila:
- ladje, čolne in druga plovila morskega in rečnega prometa s pripadajočo opremo in orodjem;
4.zrakoplove vseh vrst;
5.vire električne energije (stacionarne in prenosne električne agregate) ter kemične vire toka (akumulatorje različnih vrst);
6.opremo v avtopralnicah, prenosne rezervoarje in posode za vodo ter druga sredstva in opremo, ki se lahko uporabi za radiološko, kemijsko, biološko dekontaminacijo;
7.motorne in električne žage, rezalke, traktorske priključke in druga sredstva ter opremo za tehnično reševanje. Za materialno dolžnost se, ne glede na prejšnji odstavek, šteje tudi uporaba osebnih vozil, ki jih uporabijo pri opravljanju kurirskih nalog vojaški obvezniki, razporejeni v enotno kurirsko službo. Razporeditev v enotno kurirsko službo se šteje tudi za razporeditev osebnega vozila na podlagi materialne dolžnosti, če je razporejeni lastnik takega vozila. Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov na katerih se izvaja mobilizacija Slovenske vojske, državnih organov in organov lokalnih skupnostih, vojaške vaje, vaje sil za zaščito, reševanje in pomoč oziroma tistih, ki so potrebni za izvajanje zaščitnih ukrepov ob naravni ali drugi nesreči oziroma v vojnem ali izrednem stanju. Za materialno dolžnost se šteje v skladu s tem zakonom tudi namestitev sredstev za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na poslovnih in drugih stavbah, izjemoma pa tudi na stanovanjskih stavbah, če teh sredstev ali naprav ni mogoče zaradi tehničnih razlogov namestiti na drugih objektih oziroma na drugih lokacijah. Izjemoma se potrebna materialna sredstva iz popisa v skladu s tem zakonom razporedijo tudi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje ali storitev v vojni, če manjkajočih sredstev ni mogoče zagotoviti na drug način.
- VSRS Sodba I Up 365/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve pr
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 11. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 365/2007Vrhovno sodišče RS · 14. 11. 2007
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve pr