10. člen ZTP
Podatek določi za tajnega, ob pogojih in na način, določenih s tem zakonom, pooblaščena oseba. Pooblaščene osebe so:
1.predstojnik organa;
2.izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa, ki so za določanje in posredovanje tajnih podatkov pooblaščeni z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali jih je za to pisno pooblastil predstojnik in
3.osebe, zaposlene v organu, ki jih je za to pisno pooblastil predstojnik tega organa. Pooblaščene osebe iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pooblastila ne morejo prenašati na tretje osebe. Stopnjo “STROGO TAJNO“ lahko določijo samo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik komisije iz 4. člena tega zakona, predsedniki preiskovalnih komisij, ki jih ustanovi Državni zbor, predsednik vlade, ministri in predstojniki organov v sestavi ministrstev, določeni vojaški poveljniki, določeni vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predstojniki vladnih služb, ki so neposredno odgovorni predsedniku vlade, oziroma osebe, ki jih nadomeščajo. Minister, pristojen za obrambo, določi vojaške poveljnike iz prejšnjega odstavka. Minister, pristojen za zunanje zadeve, določi vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka. Način in postopek določanja tajnih podatkov v gospodarskih družbah, zavodih in organizacijah, ki podatke iz prvega odstavka 1. člena tega zakona pridobijo ali z njimi razpolagajo pri izvajanju zakonsko določenih nalog, predpiše minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Vsak funkcionar, delavec oziroma druga oseba, ki opravlja funkcijo ali dela v organu, je dolžna v okviru svojih delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov in predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če meni, da je to potrebno.
- UPRS Sodba I U 4/2018-50Upravno sodišče RS · 2019
Dokument, ki ga zahteva tožnik, ne obstaja in torej ne gre za informacijo javnega značaja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Stopnja tajnosti v navedenih dokumentih je določena v skladu z določbami 4. točke 5. člena ter 7. in 10. členom ZTP. Glede na navedeno, kar med strankama niti ni sporno, imajo podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, določeno stopnjo tajnosti v skladu z ZTP "zaupno" in "tajno". Da gre v konkretnem primeru za podatke v navedenih tožilskih spisih, ki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj dokumenti med drugim vsebujejo nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) med strankama prav tako ni sporno. Pri čemer je SOVA organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Čim pa je tako, gre tudi po presoji sodišča skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, do katerih je dostop potrebno ob upoštevanju t
- UPRS Sodba I U 1757/2016-54Upravno sodišče RS · 2018
Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.
- VDSS sklep Pdp 550/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve mora (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke. Določiti mora način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki. Sodišče prve stopnje je tajne podatke, označene z oznako „INTERNO“, obravnavalo v delih sodbe, ki ima 26 strani, pri čemer je 7 strani le oštevilčilo, zato stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, celotno sodbo in sklep pa je kuvertiralo z označbo „INTERNO“, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke, ne more biti označena kot „INTERNO“. S to označbo so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar v konkretnem postopku ni bilo upoštevano.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 4/2018-50Upravno sodišče RS · 17. 4. 2019
Dokument, ki ga zahteva tožnik, ne obstaja in torej ne gre za informacijo javnega značaja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Stopnja tajnosti v navedenih dokumentih je določena v skladu z določbami 4. točke 5. člena ter 7. in 10. členom ZTP. Glede na navedeno, kar med strankama niti ni sporno, imajo podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, določeno stopnjo tajnosti v skladu z ZTP "zaupno" in "tajno". Da gre v konkretnem primeru za podatke v navedenih tožilskih spisih, ki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj dokumenti med drugim vsebujejo nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) med strankama prav tako ni sporno. Pri čemer je SOVA organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Čim pa je tako, gre tudi po presoji sodišča skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, do katerih je dostop potrebno ob upoštevanju t
- UPRS Sodba I U 1757/2016-54Upravno sodišče RS · 5. 12. 2018
Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.
- VDSS sklep Pdp 550/2014Višje delovno in socialno sodišče · 4. 2. 2015
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve mora (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke. Določiti mora način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki. Sodišče prve stopnje je tajne podatke, označene z oznako „INTERNO“, obravnavalo v delih sodbe, ki ima 26 strani, pri čemer je 7 strani le oštevilčilo, zato stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, celotno sodbo in sklep pa je kuvertiralo z označbo „INTERNO“, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke, ne more biti označena kot „INTERNO“. S to označbo so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar v konkretnem postopku ni bilo upoštevano.
- VSL sklep II Kp 2457/2010Višje sodišče v Ljubljani · 21. 12. 2010
V kolikor je kazenski spis označen s stopnjo tajnosti, to ni razlog, da se ob izkazanem upravičenem interesu ne bi smelo dovoliti vpogleda v spis. Potrebno je oceniti, na podlagi vsebine tajnosti podatkov, ali bi pregled in prepis spisa ogrožal varnost države oz. njeno obrambo in to v povezavi z upravičencem, da vpogleda v spis. V primeru izključitve javnosti z glavne obravnave pa je potrebno ocenjevati, zakaj je javnost izključena.