970. člen OZ
Zavarovanje tretjega
(1)Življenjsko zavarovanje se lahko nanaša na življenje zavarovalca, lahko pa se nanaša tudi na življenje nekoga tretjega (zavarovana oseba).
(2)To velja tudi za nezgodno zavarovanje.
(3)Če se zavarovanje nanaša na primer smrti nekoga tretjega, je za veljavnost pogodbe potrebno njegovo pisno soglasje, ki ga da na polici ali na posebnem pismu ob podpisu police, z navedbo zavarovalne vsote.
- VSK sodba Cpg 216/2015Višje sodišče v Kopru · 2015
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da je trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera na tožeči stranki, vendar materialno pravo v zvezi s tem ni bilo kršeno. Tožeča stranka je namreč v zadostni meri izkazala, da je smrt njene zakonite zastopnice nastopila zaradi nezgode (potrdilo o smrti, izpoved zdravnice, ki je smrt obravnavala, izvedensko mnenje, ki je obstoj nezgode dopuščalo). Ob takem stanju v zadevi se je (procesno) dokazno breme preselilo k toženi stranki, ki bi morala zbuditi dvom v obstoj nezgode. tega pa ji zgolj z vztrajanjem pri svojih trditvah, da ni šlo za nezgodo in s pavšalnim povzemanjem določb splošnih pogojev o razlogih, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ni uspelo. Ker naše pravo ne pozna dokaznih pravil, je vzrok smrti mogoče dokazovati tudi na druge načine in ne samo z izvidom obdukcije.
- VSL sodba I Cp 4174/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2010
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo. Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 9. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba Cpg 216/2015Višje sodišče v Kopru · 3. 9. 2015
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da je trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera na tožeči stranki, vendar materialno pravo v zvezi s tem ni bilo kršeno. Tožeča stranka je namreč v zadostni meri izkazala, da je smrt njene zakonite zastopnice nastopila zaradi nezgode (potrdilo o smrti, izpoved zdravnice, ki je smrt obravnavala, izvedensko mnenje, ki je obstoj nezgode dopuščalo). Ob takem stanju v zadevi se je (procesno) dokazno breme preselilo k toženi stranki, ki bi morala zbuditi dvom v obstoj nezgode. tega pa ji zgolj z vztrajanjem pri svojih trditvah, da ni šlo za nezgodo in s pavšalnim povzemanjem določb splošnih pogojev o razlogih, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ni uspelo. Ker naše pravo ne pozna dokaznih pravil, je vzrok smrti mogoče dokazovati tudi na druge načine in ne samo z izvidom obdukcije.
- VSL sodba I Cp 4174/2009Višje sodišče v Ljubljani · 3. 3. 2010
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo. Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.