870. člen OZ
Špediterjeva zastavna pravica
(1)Za zavarovanje svojih terjatev, nastalih v zvezi s špedicijsko pogodbo, ima špediter zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izročene za špedicijo in v zvezi z njo, vse dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njimi.
(2)Če je pri špediciji udeležen še drug špediter, je ta dolžan skrbeti za poravnavo terjatev ter za uveljavitev zastavne pravice prejšnjih špediterjev.
(3)Če drugi špediter plača špediterjeve terjatve nasproti naročitelju, preidejo te terjatve po samem zakonu nanj, enako pa tudi špediterjeva zastavna pravica.
(4)To velja tudi, če drugi špediter plača prevoznikove terjatve.
- VSL Sklep Cst 202/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega od
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 6. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 202/2020Višje sodišče v Ljubljani · 18. 6. 2020
V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega od