iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

839. člen OZ

Sprejem izpolnitve

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 9. 2017Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 44/2017Vrhovno sodišče RS · 2017

    Vse ugotovljene okoliščine omogočajo pravni zaključek, da je tožnik drugačno izpolnitev od dogovorjene (torej plačilo tretjemu - posredniku in ne tožniku na roke) naknadno (po nastanku obveznosti) odobril. izpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev tretjemu - veljavnost izpolnitve - plačilo kupnine - posredniška pogodba - posrednik - naknadna odobritev načina izpolnitve

  • VSRS sodba II Ips 87/2013Vrhovno sodišče RS · 2015

    Kupoprodajna pogodba je v 2. členu, kjer je določen način plačila kupnine (in sicer, v gotovini na roke prodajalcu v roku treh dni od dneva notarske overitve kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa do 30. 4. 2008) navidezna, saj sta tožnik in toženec ob podpisu pogodbe dne 22. 3. 2008 oba vedela, da je bila kupnina v celoti že pred tem plačana posredniku, s čimer sta se oba strinjala. Tožnik je tožencu po podpisu pogodbe dne 19. 4. 2008 izročil ključe nepremičnine, kupnine tudi takrat od njega ni zahteval. Tožnik je nato notarsko overil pogodbo, čeprav kupnine še ni prejel. Od toženca je začel plačilo kupnine terjati šele potem, ko je posrednik S. že nastopil zaporno kazen in je uvidel, da kupnine od njega ne bo dobil. Ker je navedena določba o načinu plačila kupnine navidezna, med strankama nima učinka (50. člen OZ). Obe stranki sta se strinjali s plačilom celotne kupnine posredniku, zato velja njun ustni dogovor.

  • VSRS sodba III Ips 78/2013Vrhovno sodišče RS · 2014

    Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage. Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 9. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSRS Sodba II Ips 44/2017
    Vrhovno sodišče RS · 7. 9. 2017

    Vse ugotovljene okoliščine omogočajo pravni zaključek, da je tožnik drugačno izpolnitev od dogovorjene (torej plačilo tretjemu - posredniku in ne tožniku na roke) naknadno (po nastanku obveznosti) odobril. izpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev tretjemu - veljavnost izpolnitve - plačilo kupnine - posredniška pogodba - posrednik - naknadna odobritev načina izpolnitve

  • VSRS sodba II Ips 87/2013
    Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2015

    Kupoprodajna pogodba je v 2. členu, kjer je določen način plačila kupnine (in sicer, v gotovini na roke prodajalcu v roku treh dni od dneva notarske overitve kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa do 30. 4. 2008) navidezna, saj sta tožnik in toženec ob podpisu pogodbe dne 22. 3. 2008 oba vedela, da je bila kupnina v celoti že pred tem plačana posredniku, s čimer sta se oba strinjala. Tožnik je tožencu po podpisu pogodbe dne 19. 4. 2008 izročil ključe nepremičnine, kupnine tudi takrat od njega ni zahteval. Tožnik je nato notarsko overil pogodbo, čeprav kupnine še ni prejel. Od toženca je začel plačilo kupnine terjati šele potem, ko je posrednik S. že nastopil zaporno kazen in je uvidel, da kupnine od njega ne bo dobil. Ker je navedena določba o načinu plačila kupnine navidezna, med strankama nima učinka (50. člen OZ). Obe stranki sta se strinjali s plačilom celotne kupnine posredniku, zato velja njun ustni dogovor.

  • VSRS sodba III Ips 78/2013
    Vrhovno sodišče RS · 2. 9. 2014

    Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage. Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.

  • VSRS Sklep II DoR 347/2012
    Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2013

    Revizija je dopuščena glede pravilne uporabe določbe drugega odstavka 280. člena OZ o upnikovi (prodajalčevi) poznejši konkludentni odobritvi izpolnitve kupčeve obveznosti tretjemu (posredniku).

  • VSRS Sodba II Ips 401/2009
    Vrhovno sodišče RS · 10. 3. 2011

    815. člen ZOR posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pisno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev.

  • VSC sodba Cpg 162/2007
    Višje sodišče v Celju · 8. 11. 2007

    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.