704. člen OZ
Pojem
Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.
- VSL Sodba I Cpg 85/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
- VSL Sodba I Cpg 102/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
- VSL Sodba V Cpg 552/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Vrhovno sodišče redno pritrjuje stališčem sodišč nižje stopnje, da so ugovori leasingojemalcev, oprti na prvi odstavek 526. člen OZ proti zahtevkom leasingodajalcev na plačilo obrokov, ki so zapadli do razdrtja pogodbe, neutemeljeni.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 85/2025Višje sodišče v Ljubljani · 11. 6. 2025
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
- VSL Sodba I Cpg 102/2021Višje sodišče v Ljubljani · 16. 3. 2022
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
- VSL Sodba V Cpg 552/2018Višje sodišče v Ljubljani · 21. 2. 2019
Vrhovno sodišče redno pritrjuje stališčem sodišč nižje stopnje, da so ugovori leasingojemalcev, oprti na prvi odstavek 526. člen OZ proti zahtevkom leasingodajalcev na plačilo obrokov, ki so zapadli do razdrtja pogodbe, neutemeljeni.
- VSL Sodba I Cpg 63/2017Višje sodišče v Ljubljani · 8. 3. 2018
Pridobitelj licence, ki je na podlagi licenčne pogodbe pridobil pravico izkoriščanja pravice za določen ali nedoločen čas, ima še naprej pravico do izkoriščanja pravice, kljub temu, da licencodajalec pravico proda. Kupec pravice stopi na mesto prejšnjega licencodajalca. Ker je licenca po svoji naravi podobna rabokupu, je treba ob odsotnosti specialnih določil za licenčno pogodbo smiselno uporabiti določila o odtujitvi v zakup dane stvari.
- VSL sodba I Cpg 1111/2012Višje sodišče v Ljubljani · 23. 1. 2014
Ker je bil predmet pogodbe nakup licenc za programsko opremo, materialnopravno podlago predstavljajo določbe OZ o licenčni pogodbi. Licenčna pogodba sicer ni bila sklenjena v pisni obliki, vendar je veljavna iz razloga njene realizacije.
- VSL sodba I Cpg 1127/2011Višje sodišče v Ljubljani · 6. 9. 2012
Sodišče iz obširnega gradiva pravdnih strank ni dolžno iskati tistih pravno relevantnih trditev, ki so eni ali drugi stranki v prid. Če bi to storilo, bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj bi eni stranki odvzelo pravico do izjave na trditve, ki jih druga stranka sploh podala ni. Tožeča stranka je toženi v določenem obdobju omogočala predvajanje programskih vsebin, za katere je imela izključno licenco in sicer zaradi pričakovanja, da bo sklenjena pogodba o prenosu poslovnih deležev tožene stranke na tožečo. Ker do sklenitve pogodbe ni prišlo, je glede na odpadlo podlago po načelu causa data causa non secuta utemeljen njen tožbeni zahtevek iz podrejeno zatrjevane podlage iz naslova neupravičene obogatitve. Iz tega naslova je bila tožena stranka nedvomno obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Njeno prikrajšanje znaša toliko, kolikor je plačala licenčnino in stroške svojim licencodajalcem na račun podlicenciranja omenjenih programskih vsebin na slovenskem ozemlju.
- VSL sodba I Cpg 160/2011Višje sodišče v Ljubljani · 21. 4. 2011
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.