iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

669. člen OZ

Višina plačila za prevoz

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 2. 9. 2022Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cpg 280/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022

    Med strankama je bila sklenjena prevozna pogodba v ustni obliki. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi izkazoval drugačno ceno za prevoz od tiste, ki izhaja iz računov. V ta namen je predlagala le zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki pa se brez opravičila ni udeležil naroka, na katerega je bil povabljen. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Določba 669. člena OZ govori o pravici prevoznika do običajnega plačila, če višina prevoza ni določena s tarifo, aktom ali pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da uporaba te določbe ni na mestu, ker sta obe stranki zatrjevali, da je bila cena dogovorjena in zato postavitev izvedenca ni potrebna.

  • VSL Sodba I Cpg 163/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Določbe OZ o višini plačila so pri prevozni in podjemni pogodbi smiselno enake. Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja, da B. B. ni zakoniti zastopnik tožene stranke, ampak je bil predlagan za zaslišanje kot priča. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo drugega odstavka 258. člena ZPP, temveč bi B. B. (ker je šlo za pričo, ki bi vedela izpovedati o pravno odločilnih dejstvih) na podlagi prvega odstavka 229. člena ZPP moralo zaslišati. Ker tega ni storilo, pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

  • VSL sodba in sklep I Cpg 496/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011

    Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 9. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL Sodba I Cpg 280/2022
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 9. 2022

    Med strankama je bila sklenjena prevozna pogodba v ustni obliki. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi izkazoval drugačno ceno za prevoz od tiste, ki izhaja iz računov. V ta namen je predlagala le zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki pa se brez opravičila ni udeležil naroka, na katerega je bil povabljen. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Določba 669. člena OZ govori o pravici prevoznika do običajnega plačila, če višina prevoza ni določena s tarifo, aktom ali pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da uporaba te določbe ni na mestu, ker sta obe stranki zatrjevali, da je bila cena dogovorjena in zato postavitev izvedenca ni potrebna.

  • VSL Sodba I Cpg 163/2020
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 9. 2020

    Določbe OZ o višini plačila so pri prevozni in podjemni pogodbi smiselno enake. Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja, da B. B. ni zakoniti zastopnik tožene stranke, ampak je bil predlagan za zaslišanje kot priča. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo drugega odstavka 258. člena ZPP, temveč bi B. B. (ker je šlo za pričo, ki bi vedela izpovedati o pravno odločilnih dejstvih) na podlagi prvega odstavka 229. člena ZPP moralo zaslišati. Ker tega ni storilo, pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

  • VSL sodba in sklep I Cpg 496/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 10. 2011

    Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.