503. člen OZ

Toženka v pritožbi v pretežnem delu skoraj dobesedno povzema, kar je med postopkom že navedla v pripravljalnih vlogah. Ponovljene navedbe, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, ne terjajo ponovnega vsebinskega odgovora.

Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu. Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kažeta dejstvi, da je bila vtoževana odškodni

Prav ima pritožba, da je v trenutku, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe, točno vedela za višino svoje terjatve v razmerju do tožene stranke, kar pa pomeni, da je najkasneje dne 4. 5. 2010 začelo teči zastaranje terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki. Prav ima tudi pritožba, da je med sedaj pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba in zanje velja, upoštevajoč določilo prvega odstavka 349. člena OZ, tri letni zastaralni rok, ki se je tako iztekel najkasneje dne 4. 5. 2013. Prav ima pritožba, da zastaralni rok za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb skladno s 352. členom OZ prav tako zastarajo v treh letih. Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določnem za zastaranje te obveznosti. Ker je pogodba o finančnem leasingu sklenjena med gospodarskima subjektoma, se pogodba šteje za gospodarsko pogodbo skladno z določbo drugega odstavka 13. člena OZ, v tem primeru pa se zastaranje po napotilni določbi tretjega odstavka 352. člena OZ presoja po 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvez

Plačilo poslovne škode je posledica razveze Pogodbe po določbi prvega odstavka 111. člena Obligacijskega zakonika.

Obligacijski zakonik nima kriterijev za omejitev odškodninske odgovornosti, sodna praksa od primera do primera odgovarja na vprašanje, kaj šteje za pravnorelevantno vzročno zvezo, izhajajoč pri tem tako iz pravne teorije kot tudi iz življenjskih izkušenj in logike ter išče zdravo razumsko rešitev. Teorija conditio sine qua non (teorija o enakosti vzrokov, ki krog odgovornih osebe razširi preko vseh razumnih meja), ne more biti edino merilo v tej zadevi.

Tožeča stranka bi bila upravičena do dobave blaga, ob njeni zavezi, da blaga ne bo prodajala, le v primeru, če bi dokazala, da sta stranki njune obveznosti iz osnovne prodajne pogodbe spremenili tako, kot to zatrjuje tožeča stranka. Možnost, da tožena stranka blago dobavi tožeči stranki, ki ga ta ne sme prodajati naprej, predstavlja spremembo pogodbe in v celoti nov dogovor strank.

Stališče o tem, da toženi stranki ni nastala škoda, češ da je isto blago dobila dvakrat plačano, je zmotno zato, ker velja le za primer, da tožena stranka ne bi bila obsojena na vrnitev (nevrnjenega dela) avansa. Čim pa mora vrniti ta del avansa, ji nastane škoda v višini razlike med pogodbeno ceno in kupnino iz kritne prodaje, do katere je upravičena po določbi prvega odstavka 505. člena OZ. Pravdni stranki imata tako ena proti drugi naslednja denarna zahtevka: tožeča stranka proti toženi na vrnitev še nevrnjenega dela avansa, tožena pa proti tožeči na plačilo razlike med pogodbeno ceno in kupnino iz kritne prodaje. Nobene ovire ni, da teh dveh zahtevkov ne bi bilo mogoče pobotati

Za odškodninsko odgovornost za škodo, nastalo s kršitvijo prodajne pogodbe (neupravičen odstop od pogodbe), morajo biti podani vsi elementi civilnega delikta (škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode).