467. člen OZ

Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je v okviru prodaje na javni dražbi odgovornost za napake že na podlagi zakona izključena (156. člen ZPPSL v zvezi z 467. členom OZ), pa to ne pomeni, da je s tem izključena možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega senata ali stečajnega upravitelja zaradi prekoračitve pravno dopustne meje ali zlorabe takšne prodaje. Po naravi stvari namreč ne more biti smisel določbe o izključitvi jamčevanja za napake v primeru prodaje v stečajnem postopku (tudi) v pravnem varstvu (zatrjevane) zlorabe postopka.

Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno. Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice. Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene poseg

Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ). Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih

Glede na to, da v hišo ni bilo mogoče priti, tudi ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo konkretno je stvari dejansko odstranil, toženec ali njegova hči. Nedvomno pa sta glede na sorodstvo in glede na skupno posest hiše mogoče povezani osebi, in toženec (skupaj s hčerjo) solidarno odgovarja za nastanek škode na podlagi določbe četrtega odstavka 186. člena OZ. Klimatska naprava je sicer nameščena na nepremičnino, vendar jo je brez težav mogoče odstraniti, ne da bi ob tem bila le-ta ali nepremičnina poškodovana. Z nepremičnino je torej funkcionalno (gospodarsko) povezana, služi njenemu izboljšanju, ni pa stvar, brez katere bi nepremičnina štela za nedokončano, zato je njena pritiklina in ne sestavina. Enako velja tudi za drsna vrata na dvorišču.

Prodaja stavbe, zgrajene brez ustreznih dovoljenj, ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko kupec naknadno zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe.

Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje. 467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.

V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.

Ker gre pri pridobitvi nepremičnin v izvršilnem postopku za pridobitev lastninske pravice neodvisno od volje pravnega predhodnika, določbe o uveljavljanju jamčevalnih sankcij v zvezi s kupoprodajno pogodbo ne pridejo v poštev. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila v vzročni zvezi z zatrjevanim nedopustnim ravnanjem lahko le škoda v višini dovolj verjetno izkazane razlike med tržno ceno spornih nepremičnin z gradbenim dovoljenjem in tržno ceno obstoječih nepremičnin.

Pri nakupu nepremičnin na javni dražbi je tveganje za nastanek morebitnih škodljivih posledic nakupa na strani kupca. Interesentu za nakup nepremičnine na javni dražbi je v 176. členu ZIZ izrecno zagotovljena možnost, da še pred nakupom nepremičnine preveri njene dejanske lastnosti. Če interesent te zakonske možnosti ne izkoristi, sam nosi negativne posledice svoje neinformirane odločitve za nakup nepremičnine.

Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“. Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe. Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.

Kdor se odloči za nakup stvari na javni dražbi, pristane na nakup po načelu videno-kupljeno.