44. člen OZ

Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.

Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi II Ips 175/2004 odločalo, kakšna je sankcija v primeru, ko center za socialno delo ni odobril pravnega posla, kot to določa 111. člen ZZZDR. Zavzelo je stališče, da tak pravni posel ni ničen, ampak le izpodbojen. Poudarilo je, da je odločilno, da določba 111. člena ZZZDR varuje le koristi otroka in da tako sklenjen pravni posel ob kasneje podani privolitvi lahko postane veljaven (primerjaj 44. člen OZ). Poudarilo pa je tudi, da je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična le tedaj, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo. Opozorilo je, da je določba (takrat veljavnega) 103. člena ZOR (sedaj 86. člena OZ) oblikovana tako, da najprej odkazuje na milejšo sankcijo. Popolnoma enaki razlogi utemeljujejo odločitev, da je tudi pravni posel, ki ga je sklenil eden od staršev v imenu otroka, moral pa bi ga skleniti kolizijski zastopnik, le izpodbojen. Po drugem odstavku 99. člena OZ pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe v vsakem primeru preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena. V našem primeru je ta rok potekel 22. 10. 2015. Vendar lahko

Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, zaradi česar že po naravi stvari ni mogoče opraviti ex post facto analize in obračuna vrednosti opravljenih prevzemnikovih storitev. Posameznik (v obravnavnem primeru preužitkar) ima vso pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot ga je volja. Lahko je do sebe neusmiljen in neizprosno varčuje, lahko po mili volji zapravlja, lahko živi v odrekanju, lahko "na veliki nogi". Kot si želi, kar mu ustreza, ga osrečuje in izpolnjuje. Vse to posamezniku zagotavlja ustavno jamstvo svobode na premoženjskem področju (33. in 67. člen Ustave) in tudi jamstvo nedotakljivosti zasebnega življenja (35. člen Ustave). Preužitkarica bi zato lahko s premoženjem razpolaga tudi tako, da bi temeljito spremenila svoj življenjski slog. Lahko bi vse svoje prihranke in drugo premoženje vložila v nepojmljivo razkošje in nerazumno zapravljivost. Če bi to storila z "zlobnim" namenom prikrajšati dediče, bi si morda lahko kdo mislil, da je njeno ravnanje nespodobno, za koga lahko celo nemoralno. Vendar bi bilo pravno povsem dopustno. Dopustno zato, ker bi za njim stale omenjene ustavne garancije svobode.

Poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.