31. člen OZ

Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.

Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker prav tak zahtevek s predmetno tožbo uveljavlja tudi tožeča stranka, je ta v zemljiški knjigi izvedljiv in s tem izvršljiv. Sicer drži, da mora biti volja za sklenitev pogodbe navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali drugačnim ravnanjem (18. člen OZ) in je sporazum dosežen, ko se izjavi krijeta, prezre, da tudi izjavljeni volji lahko različne osebe pripišejo različni pomen, pri ugotavljanju katerega pa je potrebno uporabiti objektivna merila in iskati vsebino, ki jo je nasprotna stranka smela razumeti. Pri določitvi vsebine izjavljene volje je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine in ne le zgolj besednih izrazov in posameznih izkaznih ravnanj terja najmanj tolmačenje vsebine izjavljene volje izhajajoč iz konteksta celotne sporne pogodbe.

Priči ni mogoče prisoditi več stroškov, kot jih je priglasila takoj po pričanju. Priča se je sklicevala na urno postavko inštituta za revizijo, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadostuje. Od takšne urne postavke bi bilo namreč potrebno odšteti tudi stroške blaga in dela, saj priči zaradi pričanja ti niso nastali. J. B. je pred potrditvijo ponudbe tožeči stranki o le-tej govoril z direktorjem tožene stranke, ki je ponudbo potrdil oz. jo sprejel, J. B. pa je nadalje v soglasju z direktorjem tožene stranke ponudbo potrdil tožeči stranki. J. B. je tako imel predhodno dovolilo direktorja tožene stranke, da tožeči stranki potrdi ponudbo za geotehnična dela, kar je tudi storil v elektronskem sporočilu z dne 03. 02. 2008. Na podlagi tako sklenjene pogodbe sta pravdni stranki v nadaljevanju opravili določene storitve oz. izpolnili (nekatere) svoje obveznosti, in sicer je tožeča stranka opravila geološke izmere in pripravila geološko poročilo, tožena stranka pa je plačala avansni račun in prevzela delo. Navedene ugotovitve tako J. B. okvalificirajo kot sla, ki ni nadomeščal volje tožene stranke (kot pooblaščenec), pač pa je slednjo (v soglasju s toženo stranko) zgolj pr

Ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe je poverjeno upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka 21. člena ZKZ (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.

Pogodba je nastala na podlagi tožničine izjave, da ponudbo sprejema. Učinek oblikovanja je nastopil že z enostransko izvršitvijo oblikovalnega upravičenja in ne šele z oblikovalno sodno odločbo. Tej pravovarstveni potrebi po svoji vsebini ustreza ugotovitvena tožba, ki se glasi na ugotovitev nastopa oblikovalnega učinka.

Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.