279. člen OZ
Izključitev odgovornosti upnika za obstoj in izterljivost terjatve
(1)Upnik, ki je sprejel izpolnitev od tretjega, ni odgovoren za obstoj in izterljivost terjatve ob izpolnitvi.
(2)S tem ni izključena uporaba pravil o neupravičeni pridobitvi.
- VDSS Sodba Pdp 3/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obsto
- VSL sodba II Cp 953/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Odmera pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora.
- VSRS Sodba VIII Ips 203/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Pravno podlago za priznanje uveljavljenih zamudnih obresti bi glede na določbo 1. odstavka 279. člena ZOR moral vsebovati ZPIZ (1992), ki pa jih ne določa. ZPIZ (1992) predpisuje le način usklajevanja pokojnin (159. do 162. člen), njihovih akontacij (263. člen) in drugih denarnih dajatev (113., 128., 132. in 136. člen) ter valorizacijo prispevkov (244. člen), kar pomeni odstopanje od načela monetarnega nominalizma iz 394. člena ZOR in delno rešuje vprašanje ohranitve prave vrednosti izpolnitve denarne obveznosti zavoda. Pravico do zamudnih obresti bi tožnica lahko pridobila le, če bi jih uveljavljala v skladu z določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožeča stranka v tožbah vloženih leta 1994 in 1996 obrestnega zahtevka ni postavila in takrat sodišče (v sodbi leta 1999) o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zato ni moglo odločati. V času vložitve obravnavane tožbe, pa so bila dolgovanja tožene stranke že plačana, kar pomeni, da obresti od vložitve tožbe niso mogle pričeti teči, ker dolga ni bilo več.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 2. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 3/2022Višje delovno in socialno sodišče · 14. 2. 2022
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obsto
- VSL sodba II Cp 953/2010Višje sodišče v Ljubljani · 26. 5. 2010
Odmera pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora.
- VSRS Sodba VIII Ips 203/2004Vrhovno sodišče RS · 15. 2. 2005
Pravno podlago za priznanje uveljavljenih zamudnih obresti bi glede na določbo 1. odstavka 279. člena ZOR moral vsebovati ZPIZ (1992), ki pa jih ne določa. ZPIZ (1992) predpisuje le način usklajevanja pokojnin (159. do 162. člen), njihovih akontacij (263. člen) in drugih denarnih dajatev (113., 128., 132. in 136. člen) ter valorizacijo prispevkov (244. člen), kar pomeni odstopanje od načela monetarnega nominalizma iz 394. člena ZOR in delno rešuje vprašanje ohranitve prave vrednosti izpolnitve denarne obveznosti zavoda. Pravico do zamudnih obresti bi tožnica lahko pridobila le, če bi jih uveljavljala v skladu z določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožeča stranka v tožbah vloženih leta 1994 in 1996 obrestnega zahtevka ni postavila in takrat sodišče (v sodbi leta 1999) o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zato ni moglo odločati. V času vložitve obravnavane tožbe, pa so bila dolgovanja tožene stranke že plačana, kar pomeni, da obresti od vložitve tožbe niso mogle pričeti teči, ker dolga ni bilo več.