235. člen OZ
Izkazni znaki
(1)Garderobni ali podobni znaki, ki so sestavljeni iz kosa papirja, kovine ali drugega materiala, na katerih je običajno vtisnjena številka ali navedeno število oddanih predmetov in ki običajno ne vsebujejo kaj določenega o obveznosti njihovega izdajatelja, so namenjeni le za to, da pokažejo, kdo je upnik v razmerju, pri katerega nastanku so bili izdani.
(2)Izdajatelj izkaznega znaka je prost obveznosti, če jo v dobri veri izpolni prinosniku; vendar za prinosnika ne velja domneva, da je on pravi upnik ali da je upravičen zahtevati izpolnitev, in mora v sporu to dokazati.
(3)Upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti, čeprav je izgubil izkazni znak.
(4)Glede drugega je treba v vsakem posameznem primeru upoštevati skupno voljo izdajatelja in prejemnika znaka, kot tudi tisto, kar je običajno.
- VSRS sodba II Ips 31/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene.
- VSL sklep I Cpg 13/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
- VSRS Sklep I R 141/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Glede na splošni pojem in vsebino vrednostnega papirja in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 10. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba II Ips 31/2014Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2014
Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene.
- VSL sklep I Cpg 13/2013Višje sodišče v Ljubljani · 10. 4. 2013
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
- VSRS Sklep I R 141/2002Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2003
Glede na splošni pojem in vsebino vrednostnega papirja in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
- VSRS Sklep I R 140/2002Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2003
V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerialnih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po 100. členu ZIZ.
- VSRS Sklep I R 149/2002Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2003
V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po členu 100 ZIZ.