215. člen OZ

V obravnavni zadevi je tožena stranka (ladjar) na podlagi prevozne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem blaga, opravila prevoz blaga, v zvezi s katerim je izdala nakladnico, ki vsebuje klavzulo o pristojnosti sodišča v Franciji za odločanje o vseh sporih, ki izvirajo iz te prevozne pogodbe. Razmerje med pravdnima strankama pa ni osnovno razmerje iz prevozne pogodbe, sklenjene med pošiljateljem in prevoznikom, temveč temelji na nakladnici, ki je vrednostni papir. Odločilno za presojo v sporu med pravdnima strankama je torej zgolj vprašanje, ali veljavno sklenjen pisni dogovor o pristojnosti iz nakladnice zavezuje tudi tožečo stranko kot prejemnika blaga in upravičenca iz vrednostnega papirja. Iz nakladnice, ki je vrednostni papir, izhajajo določene pravice in obveznosti, ki se prenašajo na njenega vsakokratnega zakonitega imetnika. Navedeno izhaja že iz splošnih pravil o vrednostnih papirjih (215. in 223. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kot tudi specialnih pravil PZ, ki veljajo za nakladnico v ladijskem prevozu, kot je bil opravljen v konkretnem primeru. PZ v 507. členu tako določa, da pisni pogoji prevozne pogodbe in splošni ladjarjevi pogoji zavezujejo upravičenega imet

Glede na splošni pojem in vsebino vrednostnega papirja in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.

V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerialnih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po 100. členu ZIZ.

V izvršilnem postopku, v katerem je predlagan rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, je pristojno sodišče po členu 100 ZIZ.

Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v 212. členu in v naslednjih členih, do 234. člena OZ, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ureja ZNVP Ur.l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristoj