15. člen ZBPP

Ker so odločilna dejstva glede tega, zakaj je tožnik kljub temu, da je poročen, upoštevan kot samska oseba ostala nepopolno ugotovljena, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tudi finančni pogoj. Ta je odvisen od prosilčevih lastnih dohodkov, med katere se vštevajo njegovi osebni dohodki in dohodki od njegovega premoženja; pa tudi vrednost prihrankov oziroma premoženja, ki dosega ali presega vrednost 20 minimalnih plač, v kar se všteva tudi vrednost stanovanja, v katerem prosilec ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Ker vrednost stanovanja v tem primeru ni bila upoštevana, jo bo treba upoštevati v ponovljenem postopku. Vrednost tega premoženja namreč ni zajeta v katastrskem dohodku kmetijskih zemljišč in gozdov.

Tožnikovi dohodki presegajo z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002 do 2004 določen znesek minimalne plače, pa tudi njegovega prejšnjega zakonskega partnerja, glede na podatke v upravnih spisih in k tožbi predložena dokazila, ni bilo mogoče šteti za družinskega člana v smislu 23. člena ZBPP.

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka.

Pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za BPP vezan na ugotavljanje lastnega dohodka prosilca za obdobje šestih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP).

Ugotovljeno vrednost vrednostnih papirjev je šteti za prihranek, čeprav so bili vrednostni papirji pridobljeni iz sredstev odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.